Novice

Etika v arhitekturi

Aleksander Vujović

06.11.2013

Pred časom me je prijateljica, ki organizira priznano arhitekturno konferenco izzvala: »Daj, napiši nekaj jedrnatih stavkov o etiki v arhitekturi – do jutri! « Po sprejetem izzivu in nekaj začetnih misli o uporabi lokalnih materialov,  skrbnem umeščanju posegov, smotrnosti presnavljanja naselij navznoter, inovativnih prostorskih finesah in odgovornih urbanističnih načrtih, se hitro zavem, da smo danes pravzaprav priča bolj kompleksni situaciji.

Ko se leta 2013 vprašamo po etiki v arhitekturi, se namreč zdi, da so aktualna vprašanja drugačna, bolj prvinska kot v prejšnjem obdobju. Preden se spustimo v razpravo o principih arhitekturnega oblikovanja ali razčlembo arhitekturnih pristopov, kaže, da moramo najprej razčistiti nekaj osnovnih etičnih dilem s katerimi se srečujemo.

Kot družba se gotovo moramo vprašati ali je etično, da družbeno odgovoren in reguliran poklic obsodimo izključno na prosti trg? Je res prav, da se nekatere državne in predvsem manjše lokalne inštitucije pri ključnih projektih vedno bolj izogibajo inštitutu natečaja in ali je res nesporno vrednotiti javna naročila izključno po kriteriju cene storitve ne glede na njen učinek pri posegu v prostor?

Je pod plaščem varčevanja etično opravljati nenadzorovane posege v stavbno dediščino kot vzdrževalna ali sanacijska dela? Ali lahko energetsko učinkovitost razumemo tudi drugače kot le odebelitev stavbnega ovoja? Je sprejemljivo, da z družbeno zaželenimi legalizacijskimi cikli dekriminaliziramo škodljive posege v prostor? In ali je moč stalno spreminjajočo zakonodajo izboljšati drugače kot s črtanjem projektantskih in naravovarstvenih varovalk?

Zakaj  veliko število novo nastajajočih občinskih prostorskih načrtov še vedno temelji na škodljivih zazidalnih principih, ki favorizirajo predvsem razpršeno enodružinsko urbanizacijo na podeželju in v predmestjih ter nekritično visok »zazidalni izkoristek« na najbolj zaželenih mestnih ali turističnih lokacijah? Kaj je z vmesnimi, že dolgo razvitimi stavbnimi tipologijami in alternativnimi principi urbanističnega načrtovanja, ki odgovarjajo na potrebe sodobnega življenja in aktualne finančne zmožnosti, hkrati pa se prilagajajo lokalnem okolju in omogočajo bolj trajnostne rešitve?

Na drugi strani se pa arhitekti moramo vprašati, ali je etično, da nekateri med nami za pridobitev dela nekaj krat znižajo priporočene cene in z njimi kakovost arhitekturnih storitev – res zmoremo v takšni situaciji zadovoljivo delovati, čeprav takšni zneski zadoščajo le za vložitev tipskih predprojektov v upravni postopek?

Ali je arhitekturne načrte, za katerimi stojijo projektanti s svojo licenco, etično ponujati na spletnih portalih s popusti skupaj s kuponi za masažo in ali je prav, da se že skoraj po pravilu brezplačno pričakujejo načrti idejne zasnove, na katerih temeljijo vsi projekti? Kje pravzaprav so dejanske meje dobrih poslovnih običajev?

Nenazadnje, ali je popolnoma na mestu, da avtorji ponosno razstavljajo, publicirajo in predstavljajo dela, za katera sami ali skupaj s svojimi sodelavci niso bili (pravično) plačani s strani naročnikov, ki to pogosto izkoriščajo za legitimacijo in uveljavitev izrazito neetične poslovne prakse?

Odgovori na takšna, preprosta vprašanja bodo gotovo soustvarjali podobo družbe in življenjskega prostora tudi po »krizni nevihti«.  Bo v skrčenem obsegu naročil prevladala kakovost, inovativnost in preudarnost ali le delovanje na robu eksistence, kjer se o družbeni in avtorski odgovornosti govori le še s cinizmom?

S pravico se lahko zato vprašamo tudi ali se je etično po inerciji zbirati na uveljavljenih konferencah in si ne zastaviti teh vprašanj. Zdi se, da se, ob spontanih skupinah in predvsem inštitucijah (ZAPS, FA), ki sprožajo omizja in pobude o soočanju z navedenimi problemi, tudi pri PIDA z letošnjim tematskim naslovom zavedajo njihove pomembnosti.

Zato lahko upamo, da bodoče priložnosti izkoristimo za odkrit pogovor ne samo znotraj stroke, temveč tudi v širših družbenih okvirjih. Prihajajoči Piranski dnevi arhitekture so lahko dobra priložnost tudi za to, saj so ob udeležencih, ki so povezani z arhitekturo napovedani gosti iz ključnih ministrstev, kot tudi sam predsednik republike.

Komentarji (1)

  1. O etiki in (ne)etičnosti - P.I.T.A., 13.02. 2014, 02:13

    [...] in gradbeništvu ter se ubada z ostalimi etičnimi vprašanji, ki jih dobro opisuje kolega Vujović, počne prav tiste stvari, ki jih sam kritizira. Kakšen vzor je to mladim študentom? A res ni [...]

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.