Dogodki

Problem vožnje po vesolju – Supre:arhitektura

Slovenski paviljon na 14. Mednarodni razstavi arhitekture – la Biennale di Venezia

Benetke, prostori Arzenala

7. junij - 23. november 2014

Na letošnjem beneškem arhitekturnem bienalu, ki svoja vrata odpira prihodnji teden, bo Slovenijo zastopal projekt Problem vožnje po vesolju – Supre:arhitektura.

Na 14. Mednarodni razstavi arhitekture – la Biennale di Venezia, ki bo potekala med 7. junijem in 23. novembrom 2014, se bo Slovenija prvič doslej predstavljala na osrednjem razstavnem prizorišču v Arzenalu in sicer s projektom Problem vožnje po vesolju – Supre:arhitektura, ki ga je zasnovala ekipa Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).

Slavnostno odprtje slovenskega pavilijona bo potekalo v prostorih Arzenala, v petek, 6. junija 2014, ob 11.15. Razstavo bo odprl minister za kulturo dr. Uroš Grilc, častni gost pa bo ruski kozmonavt Oleg Valeriyevich Kotov. V okviru odprtja slovenskega pavilijona bo v petek, 6. junija 2014, od 20. ure dalje v observatoriju PINACOTECA MANFREDIANA SEMINARIO PATRIARCALE DI VENEZIA, Dorsoduro, 1 – 30123 Venezia, potekal svečan sprejem. Zbrane bo nagovoril minister za kulturo dr. Uroš Grilc, častni gost večera pa bo ruski kozmonavt Oleg Valeriyevich Kotov.

Vljudno prosimo, da svojo udeležbo na sprejemu najkasneje do četrtka, 5. junija 2014, do 12. ure, potrdite na pr@ksevt.eu.

Herman Potočnik Noordung se je s svojim delom Problem vožnje po vesolju – raketni motor leta 1928 uveljavil tudi kot pionir vesoljske arhitekture. Njegova vizija arhitekture, ki človeku omogoča preživetje v nevarnih, celo smrtonosnih pogojih breztežnosti, opominja na to, kaj je temelj arhitekture, pa tudi na to, kaj prav s kulturnimi artefakti (torej tudi arhitekturnimi objekti) danes pomeni vesolje. Fundacija La Biennale di Venezia je slovenski projekt povabila na osrednji razstavni prostor: v Arsenale, na prehodu med Corderio in Artilerijo.

Slovenski projekt Potočnikovo idejo arhitekture za vesolje predstavlja na več ravneh. Izhaja iz ugotovitve, da je naše bližnje vesolje že nekaj časa naseljeno z raznorodnimi objekti, od satelitov do vesoljskih postaj. Te človeške „naselbine“ v človeku neprijaznem okolju opravljajo mnogotere funkcije, druži pa jih to, da so kulturni artefakti, v kolikor kulturo razumemo kot prisvajanje nekega okolja z raznimi orodji, torej tudi z arhitekturo. Potočnik v tem kontekstu predstavlja nekoga, ki je svoje znanje uporabil predvsem kot odgovor na vprašanje, kako tehnologijo uporabiti – ne za namene uničevanja, ampak za obče humane namene in z njo omogočiti preživetje v vesolju. Zgodovina prisvajanja vesolja je tako že od nekdaj tudi zgodovina arhitekture, povezana predvsem z znanstvenimi in tehnološkimi dosežki.

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), avtor slovenskega projekta na tem bienalu, povezuje prav znanstveno-tehnološke rešitve in umetniško-humanistično prisvajanje vesolja. Pri tem lahko razvoj arhitekture vidimo kot presek teh dveh polov naprezanj. Prispevek umetniško-humanističnega dela, ki ga je s svojim nemilitarističnim pristopom k načrtovanju vesoljske arhitekture nakazal že Potočnik, je v tem, da v breztežnostnem, človeku neprirodnem prostoru prepoznamo tudi kulturni prostor.

Potočnikovo predanost in njegov arhitekturni doprinos morda še najbolje razumemo v navezavi na zgodovino arhitekturnega modernizma, tudi slovenskega. Skozi vrsto arhitekturnih rešitev vidnih slovenskih arhitektov v zadnjih stotih letih, pogostokrat rešitev, podrejenih tako bivalni kot socialni funkciji (npr. ideji boljšega življenja, s civilizacijskimi doprinosi, tudi za najšibkejše skupine prebivalstva), lahko razumemo metodologijo Potočnikovega snovanja vesoljske arhitekture – ustvariti človeško bivalno okolje v docela nečloveškem okolju, vesolju.

Ni naključje, da so tudi nekateri modernisti in avantgardisti že prvih desetletjih 20. stoletja začeli odkrivati vesolje, seveda z lastnimi orodji. Iskanje novega umetniškega izraza je pri njih pogosto sovpadalo z izumljanjem novega družbenega reda in novega človeka. Vesolje je omogočilo radikalno nov pogled na umetnost, pa tudi na družbo. Tako je zgodba tehnološkega, arhitekturnega osvajanja vesolja prepletena tudi z utopičnimi umetniškimi raziskovanji tega prostora, torej z umetniško interpretacijo tega, kaj vesolje je in kaj pomeni – ali kaj bi moralo pomeniti.

KSEVT na bienalu tako skozi tri koncepte ponuja različne vstope v razumevanje Potočnikove vesoljske arhitekture in v razumevanje arhitekturnega prostora nasploh. Supre:človek zadeva Noordungovo tehnološko-humanistično načrtovanje bivalnega prostora za človeka. Supre:živo izpostavlja predvsem dejstvo, da je vesolje pregneteno tako s kulturnimi artefakti (vključno z arhitekturo) kot z umetniškim (modernističnim in avantgardističnim) prisvajanjem, pa tudi razširjanjem tega pojma. Supre:kompozit nazadnje predstavlja slovensko arhitekturo zadnjega stoletja kot predhodnico in potomko Potočnikovih arhitekturnih aspiracij; kot predhodnico zato, ker kaže na kontekst in mentaliteto arhitekturne misli nekega prostora; kot potomko zato, ker se odvija na osnovi splošnega premisleka, kako arhitektura omogoča človeško bivanje, in ker nastaja v pogojih novih tehnoloških rešitev, povezanih tudi z razvijanjem vesoljskih tehnologij.

Organizator predstavitve, KSEVT, skozi te tri vidike omogoča pogled na pretekla znanstvena in umetniška raziskovanja vesolja, skozi katerega jih šele začenjamo sistematično razumevati kot raznolike napore duha pri kulturalizaciji vesolja.

KSEVT razstavo prireja v sodelovanju s fundacijo La Biennale di Venezia, osrednjo predstavitev pa pripravlja v sodelovanju s Centrom Jurija A. Gagarina za usposabljanje kozmonavtov iz Zvezdnega mesta – ta omogoča povezavo Hermana Potočnika Noordunga in Mednarodne vesoljske postaje, edine naseljene vesoljske arhitekture v zemeljski orbiti.

Naslov razstave: Problem vožnje po vesolju – Supre:arhitektura

Avtorja: Miha Turšič, Dragan Živadinov
Soavtorji: Dunja Zupančič, Špela Petrič, Peter Krečič, Tanja N. Želnina
Kustos: Jurij Krpan
Komisar: Miha Turšič (KSEVT, Vitanje)
Pomočnik komisarja: Maja Ivanič (DESSA Gallery, Ljubljana)
Kontakt: Aurora Fonda (A+A Gallery, Venice)
Stiki z javnostjo: Robertina Šebjanič (KSEVT, Vitanje) – pr@ksevt.eu

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.