Novice

Evropsko podeželje pred izzivi razvoja: demografske spremembe in migracije

Projekt SEMIGRA

Gašper Okršlar

23.06.2014

Študentje prostorskega načrtovanja smo preko seminarskih nalog spoznavali program ESPON, ki je namenjen proučevanju prostorskih značilnosti evropske skupnosti in analizi učinkov politik in globalnih izzivov na prostor. Vključeni raziskovalci oblikujejo metodologije, kazalnike, scenarije in spremljajo stanje okolja ter tako prispevajo k usklajevanju prakse urejanja prostora na ravni unije in k boljšemu obvladovanju prostorskih učinkov politik in programov skupnosti.

Projekt SEMIGRA (Selective Migration and Unbalanced Sex Ratio in Rural Regions) se osredotoča na problem demografskih sprememb na podeželju. Desetletja razvojno zapostavljeno podeželje postaja s presumerjanjem pozornosti na lokalno pridelavo in povečanim zanimanjem za razvoj prostočasnih dejavnosti ter lokalno ponudbo prostor novih razvojnih pričakovanj in investicijskih spodbud v novem razvojnem programskem obdobju 2014-2020.  V takih okoliščinah se zdi potreba prostorskega načrtovalca, da bi bolje razumel značilnosti podeželja ter razvojne priložnosti in ovire, še kar razumna. Temu je po svoje pritrdila tudi živahna razprava, ki se je razvila po predstavitvi projekta v seminarju.

Projekt SEMIGRA je bil izveden med 2010 in 2012. Izhodišče je predstavljala ugotovitev avtorjev (Karin Wiest, Tim Leibert, Mats Johansson, Daniel Rauhut, Jouni Ponnikas, Judit Timár, Gabór Velkey, Ildikó Győrffy), da se mnogo ruralnih in ekonomsko šibkejših evropskih regij sooča z demografskimi spremembami in pojavom (e)migracij. Projekt je izpostavil predvsem problematiko mladih žensk, ki zapuščajo te regije, kar ima za posledico neuravnoteženo spolno strukturo lokalnega prebivalstva. Deficit mlajših žensk v teh regijah naj bi nakazoval socialno ekonomske razlike in neuspeh koncepta teritorialne. Avtorji predvidevajo, da ima izseljevanje negativen vpliv na privlačnost za bivanje in na splošno konkurenčnost posamezne regije. Izseljevanje mladih naj bi bilo tako razlog, kot tudi indikator za ekonomsko in socialno nestabilnost. Projekt SEMIGRA se je ukvarjal z iskanjem razlogov za migracije in njihovih posledic ter skušal razviti strategije za regionalni razvoj, ki bi migracije preprečile in stabilizirale demografsko stanje regije.

V EU je neuravnotežena spolna struktura v večini primerov lokalnega značaja in posledica socialno ekonomskih sprememb. Razlogi za migracije posameznih skupin (moški in ženske), naj bi temeljili na porastu ženske delovne sile, prehodu iz industrijske v post industrijsko družbo, porastu informacijske tehnologije in globalizaciji.

Ključna vprašanja raziskave:

Je neuravnotežena demografska struktura in primanjkljaj mladih žensk indikator teritorialne nestabilnosti in povečevanja razlik med regijami? Kako to vpliva na regionalni razvoj?

Obstajajo razlike med migracijskimi vzorci žensk in moških? Obstajajo faktorji vezani na spol in starost, ki vplivajo na odločitvi za migracijo iz ali v ruralna območja?

Ker je problematika odseljevanja večplasten problem, so se v projektu analize lotili na več ravneh. Začeli so s statistično obdelavo podatkov EUROSTAT-a (podatki NUTS 3), nato pa so izvedli pet študij primerov v izbranih regijah. SEMIGRA združuje kvalitativne in kvantitativne raziskovalne pristope ter izkorišča prednosti obeh metod. Obsega statistične analize podatkov, SWOT analizo in splošne ter osebne intervjuje z mladimi prebivalci obravnavanih regij in lokalnimi deležniki, ki lahko vplivajo na razmere v regiji. Obravnava tako probleme regij, kot probleme posameznikov.

V vseh petih regijah, ki so bile izbrane za študije primerov: Kainuu (Finska), Västernorrland (Švedska), Sachsen-Anhalt (Nemčija), Eszak-Alfold (Madžarska), Eszak-Magyarorszag (Madžarska), je bila izkazana velika razlika v spolni strukturi mladih. V splošnem so na podlagi intervjujev in anket ugotovili, da so fantje bolj navezani na rojstni kraj oziroma pokrajino, dekleta pa bolj kritična do lokalnih razmer. Veliko večji delež deklet je nakazoval željo, da bi zapustile domači kraj z namenom iskanja boljšega življenja. V vseh petih obravnavanih regijah, se je večji delež deklet kot fantov strinjal s trditvami, kot so »če želim uspeti, moram zapustiti regijo« in »moja domača regija nima prihodnosti.« Na podlagi zbranih podatkov so avtorji zaključili, da so dekleta bolj nagnjena k migracijam. Vsekakor so se fantje izkazali za bolj navezane na ruralni prostor, pri čemer ima lahko določeno vlogo pri tem tudi dejstvo, da zaradi spolne diferenciacije del lažje najdejo zaposlitev.

Avtorji raziskave podajajo pristope, ki bi motivirali mlade za življenje in delo v domači regiji. Predlagani ukrepi obsegajo spodbujanje vključevanja v socialno in politično življenje, uvedbo novih študijskih programov, spodbujanje start up podjetij, inicializacijo kulturnih ter inovativnih projektov itd. Ugotavljajo, da bodo za učinkovite rešitve potrebne še dodatne raziskave.

Zaključna poročila projekta poleg smernic vsebujejo scenarije razvoja regij ter analizo razlik med kohezijsko in tekmovalno politiko razvoja. Avtorji menijo, da je kohezijska politika, torej enakomeren razvoj vseh regij primernejša, vendar hkrati poudarjajo, da se zavedajo težke uresničljivosti in (trenutnega) pomanjkanja finančnih virov.

Projekt SEMIGRA se posredno dotika tudi Slovenije, čeprav ni bila vključena v študije primerov. V statistični analizi izvedeni v okviru projekta je razvidno, da Slovenija spada v območja, kjer je izraženo močno do srednje pomanjkanje mladih žensk. Če se samo malo poigramo z javno dostopnimi podatki portala SI-STAT, lahko pri pregledu spolne strukture obravnavanih skupin po občinah ugotavljamo, da je moških v večini primerov bistveno več (tudi do 20 %). Srečujemo se tudi s povečano brezposelnostjo, begom mladih v tujino (beg možganov), vse težjimi pogoji za življenje in delo … Opozarjanje na problematiko je ključnega pomena za pričetek reševanja teh težav. Nekatere izmed idej obravnavane v prispevku so primerne tudi za uporabo v naših razmerah. Žal se problemov pogosto zavedamo šele ko je prepozno ali pa ostajamo zgolj pri idejnih rešitvah. Ko razmere v družbi privedejo do kolapsa je reševanje problemov bistveno težje kot če bi se iskanja (in realizacije) rešitev lotili pravočasno. Projekti, kot je SEMIGRA, izpostavljajo problematiko in povečujejo možnosti za pravočasne rešitve.

Seznanjanje z evropskimi projekti in idejami nam, prostorskim načrtovalcem, omogoča razumevanje problemov, ki zadevajo vse uporabnike prostora, morda pa nam celo razširi pogled na problem, ki ga  že obravnavamo oziroma ga predstavi v drugi luči. Posledica zavedanja o stanju in aktivnostih na raziskovalnem področju je bolj celostno, temeljito in učinkovito oblikovanje rešitev.

—–

Gašper Okršlar je dipl. inž. gozd (UN), študent magistrskega študijskega programa Prostorsko načrtovanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.