Dogodki

Arhitektura Sarajeva

predavanje Andree Baotić

26.10.2014

Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na predavanji o kulturnem in umetnostnem dogajanju v Bosni in Hercegovini pod avstro-ogrsko upravo 1878–1918, ki bosta v ponedeljek 27. 10. 2014 in v torek 28. 10. 2014. Predavala bo Andrea Baotić iz Sarajeva.

1. predavanje Arhitektura v Sarajevu pod avstro-ogrsko upravo 1878–1918 bo v ponedeljek, 27. 10. 2014, ob 12.10 na Filozofski fakulteti (predavalnica 343, 3. nadstropje).

2. predavanje Predstavitve Bosne in Hercegovine na mednarodnih razstavah v času avstro-ogrske uprave – bo v torek, 28. 10. 2014, ob 13.00 na Filozofski fakulteti (predavalnica 343, 3. nadstropje).

Predavanji bosta v bosanskem jeziku.

Predavanji sta del seminarja Umetnost za kolektivno rabo, ki ga Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani pripravlja v sodelovanju z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo.

Arhitektura v Sarajevu pod avstro-ogrsko upravo 1878–1918

Po vzpostavitvi avstro-ogrske uprave je Sarajevo kot upravno in gospodarsko središče Bosne in Hercegovine doživljalo korenito arhitekturno in urbanistično preobrazbo. Mesto, ki je od svojih začetkov v poznem 15. stoletju raslo v duhu osmanskega stavbarstva, je po letu 1878 začelo dobivati poteze “srednjeevropskih” mest. Novi videz Sarajeva je bil posledica ekstenzivne gradnje objektov za potrebe novega vojaškega in birokratskega aparata ter hitro rastočega meščanskega sloja.

Težnje avstro-ogrske uprave, da modernizira življenje v regiji in tudi pridobi domače prebivalstvo, so spodbudile širok spekter arhitekturnih slogov, ki naj bi simbolno potrdili različne družbene in verske identitete. Predavanje bo osredotočeno na najpomembnejše upravne, sakralne in stanovanjske objekte, na katere so pretežno dunajsko šolani gradbeniki in arhitekti v duhu časa aplicirali različne historične slogovne prvine. Posledično so se v Sarajevu na kvalitetnih in ambicioznih gradnjah pojavili elementi neogotike, neorenesanse in psevdomavrskega sloga. V mestu so prav tako nastali reprezentativni primeri secesijske arhitekture, ki se je v Sarajevu pojavila skoraj istočasno kot v drugih središčih monarhije. Predavanje bo obravnavalo tudi pojav t. i. bosanskega sloga, ki je nastal iz teženj arhitektov, da se dejavno povežejo s tradicionalnim stavbarstvom v Bosni in Hercegovini, ga tako zavarujejo pred propadanjem in ga preoblikujejo v moderen izraz.

Predstavitve Bosne in Hercegovine na mednarodnih razstavah v času avstro-ogrske uprave

Mednarodne razstave so kot kumulativni prikazi materialnih dobrin in tehničnih ter kulturnih dosežkov v drugi polovici 19. stoletja dosegle svoj vrh. V času izjemnega tehnološkega razvoja, kolonializma in nacionalnih prebujanj so postale prostor merjenja moči svetovnih velesil, ki so s premišljenim in taktičnim razstavljanjem gradile svojo podobo in večale občutek znanja ter moči zahodnoevropskega civilizacijskega kroga. Pomemben segment razstav so bili prikazi koloniziranih narodov kot eksotičnih in neciviliziranih; orientalizem velesil se je med drugim manifestiral v specifičnem snovanju in oblikovanju paviljonov koloniziranih narodov.

Bosna in Hercegovina sta pod avstro-ogrsko upravo opazno nastopali na velikih mednarodnih razstavah, med drugim v Budimpešti leta 1896, v Bruslju leta 1897, na Dunaju leta 1898 in v Parizu leta 1900. Ker je bila avstro-ogrska politika usmerjena v krepitev svoje uprave in nove identitete v anektirani regiji ter v afirmiranje aneksije kot “kulturne misije” razsvetljene habsburške monarhije, so bili paviljoni taktično zasnovani, in sicer tako, da so ustvarili prepričljiv in atraktiven prikaz “malega avstrijskega Orienta”. Za arhitekturno oblikovanje in notranjo ureditev paviljonov so bili angažirani arhitekti, ki so bili zaposleni pri Deželni vladi v Sarajevu, pa tudi zunanji sodelavci, na primer tedaj že mednarodno uveljavljeni Alfons Mucha. Predavanje bo pokazalo, da eklektično zasnovani paviljoni niso težili k prikazovanju avtentične stavbne tradicije v Bosni in Hercegovini, temveč so bili v želji po čim bolj eksotičnem učinku in konstruiranju umetne identitete konglomerati fragmentov različnih islamskih arhitekturnih šol.

Andrea BAOTIĆ je višja asistentka na Katedri za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Sarajevu. Na tej fakulteti je diplomirala leta 2007 z diplomskim delom o secesiji v bosansko-hercegovskem slikarstvu in grafiki (Secesija u bosanskohercegovačkom slikarstvu i grafici). Na isti inštituciji je leta 2013 zaključila tudi magistrski študij na temo mehanizmov institucionalne artikulacije moči v razstavni dejavnosti (Mehanizmi institucionalne artikulacije moći u izlagačkoj djelatnosti – bosanskohercegovački “izložbeni kompleks”).

Ukvarja se s preučevanjem umetnosti v Bosni in Hercegovini v zadnjih desetletjih 19. in prvih desetletjih 20. stoletja. Podiplomski študij nadaljuje še na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu, kjer pripravlja doktorsko disertacijo z naslovom Skulptura u Bosni i Hercegovini u vrijeme austrougarske uprave 1878-1918.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.