Dogodki

Konstruktivistična arhitektura v Moskvi 2014

Razstava fotografij študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani

Ruski center znanosti in culture, Ciril Metodov trg 1, Ljubljana

11. december 2014, ob 18.00 uri

V četrtek 11. decembra ob 18h bo v Ruskem centru znanosti in kulture otvoritev razstave fotografij moskovske konstruktivistične arhitekture in predstavitev brošure-vodnika po konstruktivistični arhitekturi v Moskvi.

V mesecu septembru so študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani s seminarja Arhitektura mesta pod mentorstvom profesorja Janeza Koželja pripravili strokovno ekskurzijo v Moskvo. Namen ekskurzije je bil ogled primerov konstruktivistične arhitekture. Kot povzetek potovanja je pričujoča razstava, kjer bodo na ogled fotografije ohranjenih del ruskih konstruktivistov in vodič z opisom najznačilnejših primerov sovjetske arhitekture 30-tih let v Moskvi.

Konstruktivizem – funkcionalizem – dekonstruktivizem – minimalizem

Rusko umetniško gibanje konstruktivizem je leta 1913 ustanovil  Vladimir Tatlin. Predhodnik konstruktivizma je bil suprematizem Kazimirja Maljeviča. Suprematizem in konstruktivizem sta bila sloga neobjektivne likovne umetnosti, ki ne referira na nobene fizične objekte v realnosti. V nasprotju z organskimi lastnostmi naravnega sveta sta bila oba sloga skoraj matematično natančna. Kvadrati, pravokotniki, krogi in trikotniki so bile prevladujoče geometrijske oblike, ki so jih sestavljali v skrbno urejena umetniška dela v različnih tehnikah in materialih vse od risbe do skulptur in arhitekturnih objektov. Po letu 1916 so abstraktne kompozicije zamenjale prostorske skulpture, ki so se vedno bolj odmikale od abstrakcije k estetiki strojev in inženirskih gradenj, skladno s usmeritvijo tedanje družbe k industrializaciji in tehnološkemu napredku. Konstruktivizem je pokazal, da likovni elementi, kot so črta, barva, oblika in tekstura posedujejo lastno izrazno kakovost, ki ne potrebuje nobenega ujemanja z opazovano stvarnostjo. Konstruktivistično oblikovanje temelji na asimetrični, dinamično uravnoteženi kompoziciji skladanja sestavljenih prostorskih oblik z uvajanjem kinetičnega elementa. Oblike dinamičnih kompozicij umetniških avantgard z začetka 20.stoletja, kot so bile DeStijl na Nizozemskem in konstruktivizem v Rusiji so našle številne izpeljave v moderni arhitekturi. Zamisli vodilnih slikarjev, kiparjev in arhitektov tistega časa, kot so bili Piet Mondrian, Theo van Doesburg, Vasilij Kandinsky, Paul Klee, Kazimir Maljevič, Moholy Nadj, Aleksander M. Rodčenko, Lazar M. El Lisickij, Konstantin Melnikov, Aleksander Vesnin, Ivan Leonidov in drugi so v sodobnih likovnih umetnostih in arhitekturi še vedno žive in navdihujoče.

Med njimi je imel največji vpliv na sodobno oblikovanje El Lisickij, ki je zagovarjal enostavnost oblik, skrb za harmonijo nasprotij  in ustvarjalno ravnanje s prostorom kot povezovalnim elementom.

Prvine konstruktivizma tako najdemo v funkcionalistični,  high-tech, dekonstruktivistični in minimalistični arhitekturi  kot tudi v concrete-art, kinetic-art, op-art in minimal-art gibanjih. Konstruiranje dinamičnih kompozicij v dvo-ali tridimenzionalni obliki, ki so bistvo konstruktivizma, ostaja še vedno priljubljen likovni pristop mnogih umetnikov in sodobnih arhitektov.

Jakov Černjihov – Konstruktivizem

Smisel konstruktivizma je se v vsakem primeru v tem, v ustvarjanju vtisa neizogibnega usklajevanja posameznega elementa z drugim. S tem, ko obravnavamo funkcionalno soodvisnost med posameznimi objekti, utrjujemo tisti konstruktivni racionalizem, h kateremu težimo.  Smisel konstruktivizma se prav tako skriva  v tem, da ustvarja v nas vtis o usmerjenosti oblik, ki jih posedujejo določeni elementi. V tesnem sestavljanju in spajanju med seboj ločenih elementov se udejanja načelo včlenjenja različnih prostorskih oblik. Kadar se eno telo prežema z drugim, že samo s tem izraža odvisnost enega dela od drugega, da bi se v celovitosti njihovega vzajemnega učinkovanja ustvaril končni proizvod.  Na ta način se nam razodeva  smisel, ki je v tem, da združevanje  vrste  elementov  v skupino izoblikuje določeno celoto.   Istočasno, glede na to, da posamezni element predstavlja sam po sebi nekaj brezličnega v splošni gmoti, šele skupina konstruktivno povezanih elementov predstavlja izoblikovano enoto – določeno in povezano enotnost.

V smislu konstruktivizma se lahko še bolj prepričamo, kadar se srečujemo s tistimi vprašanji praktičnega značaja, pri katerih se da le po konstruktivni poti  takšno ali drugačno nalogo. Pri ustvarjanju gibljivih strojev , kakršni so lokomotiva, letalo, ladja, in druga vozila, smisel vseh, konstruktivno povezanih delov priča še posebej o strogo preračunani kombinaciji vseh  sestavnih delov.  Čim bolj so takšni stroji premišljeni, toliko bolj so logični.

V konstruktivizmu je torej najbolj zanimiva njegova razumnost, brez katere si konstruktivizma ne moremo zamisliti . Povezava tako pomembnih in važnih načel, kot sta konstruktivizem in razumnost, govori o pomenu vprašanja, ki ga proučujemo.

Konec koncev postane že iz enostavne obravnave konstruktivnih predmetov in objektov jasno, da je konstruktivizem neogibna potreba, da pripada celotnemu načinu našega življenja in da brez konstruktivizma ne bi bilo mogoče rešiti večine vprašanj tehnike in umetnosti.

(prevod J.K. iz knjige Konstrukcije arhitekturnih in strojnih oblik, Jakov Černjihov, 1931)

Postavitev razstave in prevod: Anna Kravcova

Fotografije: Črt Jaklič, Urban Jeriha, Teo Hribovšek, Janez Koželj

Urednik: Domen Stražar

Sponzor: 3biro

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.