Dogodki

Plečnikova odličja 2015

iz poročila žirije

22.04.2015

Prispeli predlogi za Plečnikovo nagrado in medalje v letu 2015 potrjujejo, da se slovenska arhitektura zaveda svojega družbenega poslanstva in da je v zahtevnih razmerah sposobna razvijati vrhunske in inovativne rešitve, s katerimi vse bolj uspešno konkurira v mednarodnem prostoru. Arhitekti v družbenih, ekonomskih in okoljskih izzivih skupaj prepoznavajo potenciale za inovacije, ki se kažejo tako v tehničnih rešitvah, kot v organizaciji prostorov, prostorski umestitvi ter uporabi materialov. Prav novi pristopi prispevajo h kakovostnim trajnim rešitvam in k trajnostnemu nadgrajevanju prostora. Na razpis za Plečnikova odličja 2015 je prispelo 42 predlogov, od tega 35 predlogov za izvedene zgradbe in ureditve, 1 predlog za opus avtorja, 1 predlog za urbanistični projekt in 5 predlogov za  prispevek k arhitekturni kulturi.

PLEČNIKOVA NAGRADA Paviljon muzeja Serlachius Gösta, Mänttä – Vilppula, Finska

Avtorji: Boris Bežan, Mara Partida Muñoz, Héctor Mendoza Ramirez

Projekt muzejskega paviljona v Mäntti na Finskem so arhitekti Boris Bežan, Mara Partida Muñoz in Héctor Mendoza Ramirez pridobili z zmago na mednarodnem natečaju, ki ga je razpisala Fundacija za umetnost Serlachius. Slojenje naravnih in zgodovinskih danosti prostora v kulturno bogato in celovito krajino je pristop, ki mu v slovenski arhitekturi lahko sledimo od Plečnika, skozi 20. stoletje do danes in je izrazito prisotno tudi v projektu za muzejski paviljon v Mäntti. … Zaradi celovite obravnave obstoječih naravnih in zgodovinskih vrednot v prostoru, njihove spretne vključitve v novo arhitektonsko celoto, ki izkazuje zahtevne tehnične in oblikovalske rešitve, paviljon muzeja Serlachius Gösta v Mäntti na Finskem prejme Plečnikovo nagrado za leto 2015.

PLEČNIKOVI MEDALJI ZA AKTUALNO REALIZACIJO Varstveno delovni center INCE, Mengeš

Avtorja: Rok Jereb, Blaž Budja

Nenavadna nova zgradba v Mengšu živi v ritmu »drugačnega« vsakdana. Avtorji uporabijo znane elemente: dvokapnico z zatrepom, »gank«, portal s starimi, rezljanimi vhodnimi vrati, leseni opaž, dvorišče ob cesti in vrt na zadnji strani, a jih postavijo v drugačne odnose. Zatrep pokriva stopnice in je ometan z grobim belim ometom. Pločevina in les, ki ovijata hišo, njeni volumni in strukturiranost so polni geometrijskih nepravilnosti. Dvokapnica dvakrat spremeni smer, sleme pa poševno pada, kot bi se streha sesedala. Stara lesena vrata so vrezana v sodoben lesen opaž, »gank« pa je izrezan iz pločevinaste strehe, ki pada čez prvo nadstropje. Zgradbe ni mogoče uvrstiti v običajne »predale«, niti tipološke, niti funkcionalne. Rezultat je nastal kot odziv na »drugačen« vsakdan »drugačnih« stanovalcev, ljudi s težavami v duševnem razvoju. … Projekt varstveno delovnega centra je lahko v navdih tudi arhitekturi sodobne izčiščenosti in »normalnosti« in prejme Plečnikovo medaljo za leto 2015.

Vrtec Poljčane

Avtorji: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič

Vrtec v Poljčanah dobro izkorišča vse potenciale prostora, kjer stoji, kljub temu, da podolgovata in globoka oblika zemljišča za organizacijo zgradbe ni enostavna. Navezuje se na obstoječe šolsko poslopje, kar je pomembno predvsem za racionalno organizacijo dostopov ter povezavo funkcij šole in vrtca. Tloris vrtca se razvije v globino in izkoristi vse možnosti, ki jih ponuja krajina v okolici. Vse igralnice imajo neposreden izhod v zunanji prostor in se z odprtimi prostori povezujejo v celoto. Orientacija prostorov omogoča poglede na okolico, na Boč in nižino ob Dravinji ter vabi k dnevnim aktivnostim na prostem. … Zaradi tankočutne prostorske umestitve, inovativne zasnove prostorov in spretne uporabe lesene konstrukcije vrtec v Poljčanah prejme Plečnikovo medaljo za leto 2015.

PLEČNIKOVI MEDALJI ZA PRISPEVEK K BOGATITVI ARHITEKTURNE KULTURE Prenova Linhartove dvorane Cankarjevega doma, Ljubljana

Avtorji: Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič, Jurij Nemec; prenova stola: Majda Kregar

Cankarjev dom v Ljubljani arhitekta Edvarda Ravnikarja, zgrajen leta 1983 kot kulturni in kongresni center, je eno temeljnih del slovenske arhitekture dvajsetega stoletja. Že trideset let je osrednji hram slovenske kulture vedno znova postavljen pred izziv, kako omogočati prostorske in tehnične pogoje za ustvarjanje in doživljanje vrhunskih kulturnih dogodkov. … Prenova je potekala v okviru kulturnovarstvenih pogojev in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Žal pa samo to v splošni praksi ne zagotavlja vedno uspešnih rešitev. Predvsem zavedanje, da gre za občutljiv poseg v vrhunsko stvaritev slovenske arhitekture, je avtorje obvezalo, da so kljub obsežni in zahtevni nalogi dosledno rekonstruirali originalno oblikovan prostor in opremo. Prenova Linhartove dvorane postavlja standarde za posege v najvrednejše arhitekturne stvaritve 20. stoletja ter izkazuje visoko strokovno etiko in odgovornost avtorjev do kulturne dediščine. Zato projekt prenove Linhartove dvorane prejme Plečnikovo medaljo za prispevek k arhitekturni kulturi za leto 2015.

EASA013: Primer participacije, Žužemberk

Avtorji: člani EASA Slovenija: Andraž Lečnik, Aleš Kobe, Aljoša Merljak, Marta Vrankar, Matic Brdnik, Matic Kašnik, Pia Mikolič, Tabita Jerant, Tadej Pavlič

Slovenski študenti so v okviru mednarodne mreže študentov arhitekture EASA predstavili participacijo kot eno izmed možnih poti za nastanek kakovostne arhitekture. Ker so razmere v družbi kritične, časi, ko je  arhitekt imel vidno vlogo v družbi, pa so minili, študenti vidijo pot do lastnega udejstvovanja v sodelovanju. Kot pravijo v svojem nagovoru, je dogodek na EASA013 predstavljal izziv in odgovornost, da tako sebi, javnosti in uveljavljeni stroki pokažejo, kako lahko s sodelovanjem z različnimi akterji in drugačnim angažmajem pridemo do kakovostnih ureditev. … Dogodek EASA013 je izkoristil priložnost in potencial mreže, prinesel v Žužemberk novo energijo in velik premik v družbi sami, zato prejme Plečnikovo medaljo za prispevek k arhitekturni kulturi za leto 2015.

ŠTUDENTSKO PLEČNIKOVO PRIZNANJE REVITALIZACIJA OBMOČJA JAŠKA FRANČIŠKE, IDRIJA (MAGISTRSKA NALOGA)

Študent: Iztok Hvala; mentor: prof. Miloš Florijančič; somentorja: doc. Mitja Zorc, doc.dr. Matej Blenkuš

Idrija je od svojega nastanka neločljivo povezana z rudnikom živega srebra. Kljub ustavitvi rudarjenja in postopnem zapiranju rudnika predstavlja bogata, dobro ohranjena tehniška dediščina rudniških objektov in naprav ter pripadajočih industrijskih objektov izjemen potencial za bodoči razvoj mesta, ki se usmerja v turizem in raziskovanje. To je z nedavnim vpisom na Unescov seznam svetovne dediščine postalo še posebej aktualno. … Sodobno oblikovani arhitekturni elementi jasno izkazujejo čas nastanka, namen ter tehnologijo gradnje. Projekt vešče obvladuje raznotere organizacijske posebnosti posameznih programskih sklopov in prostorske zahteve za muzejsko predstavitev konkretnih eksponatov tehnične dediščine. Izčiščen historični stavbni volumen ob tem ponovno zaživi kot prostorska in pomenska dominanta nad rudarskim mestom.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.