Dogodki

MAO v znamenju urbanizma: konferenca in razstava

Prihodnost urbanizma in Načrti, pasti in alternative - 120 modernega urbanizma v Ljubljani

MAO, Fužinski grad

Konferenca: 15. maj 2015, Razstava: otvoritev 14. maj 2015 ob 19h

MAO vabi na dva dogodka, ki sta povezana s slovenskim urbanizmom – konferenco Prihodnost urbanizma, ki bo v petek 15. maja in razstavo Načrti, pasti in alternative – 120 let modernega urbanizma v Ljubljani, katere otvoritev bo v četrtek 14. maja ob 19h.

Konferenca Prihodnost urbanizma bo ob 120-letnici prvega modernega urbanističnega načrta za Ljubljano, ki ga je po potresu 1895 izdelal arhitekt Maks Fabiani, izpostavila izzive urbanizma v prihodnosti. Spraševala se bo o strategijah, s katerimi lahko urbanizem omogoči sistemske spremembe v upravljanju mesta v 21. stoletju. Na katere teme bi se disciplina, ki je pred 120 leti mesto pričela obravnavati kot kompleksen organizem, morala osredotočiti v prihodnjih desetletjih? Kakšna orodja ima danes na voljo in kakšne metode in pristope bi morala razviti, da bi lahko pozitivno uravnavala dinamične procese v urbanem okolju?

Konferenco bo moderiral Boštjan Vuga, predavali pa bodo:
Dr. Pavel Gantar, sociolog, Ljubljana
Ward Verbakel, plusoffice architects, Bruselj
Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora, Ljubljana
Anastassia Smirnova, Strelka Institute in SVESMI, Moskva, Rotterdam
Markus Schaefer, Hosoya Schaefer Architects, Zürich, Kyoto
Aristide Antonas, arhitekt in publicist, Atene
Justin McGuirk, publicist, kritik in kustos, London
Prof. Janez Koželj, Mestna občina Ljubljana, Ljubljana

Načrti, pasti in alternative – 120 let modernega urbanizma v Ljubljani
Maks Fabiani, ki je izdelal prvi moderni urbanistični načrt za popotresno Ljubljano – Regulacijski načrt za Ljubljano, je  k razvoju modernega urbanizma prispeval več pomembnih pojmovanj. Bil je eden prvih, ki je urbanizem razumel kot dinamičen proces in mesto kot nikoli dokončan projekt, njegov Regulacijski načrt pa predstavlja začetek modernega urbanističnega načrtovanja na ozemlju Slovenije. Namen razstave Načrti, pasti in alternative – 120 let modernega urbanizma v Ljubljani je prikazati razvoj modernega urbanizma v nadaljevanju, v 20. stoletju in do danes.

Na razstavi bodo predstavljeni moderni urbanistični načrti, koncepti, programi in intervencije, ki so jih ustvarile generacije urbanistov in arhitektov v obdobjih po Maksu Fabianiju. Kot antipod temu bodo na razstavi predstavljeni izzivi, pred katere je urbanizem postavljen danes. Zgodovina modernega urbanizma bo predstavljena od natečaja za regulacijo Ljubljane leta 1895, do nadaljevanja med obema vojnama, s Plečnikovimi romantičnimi poskusi oblikovanja idealnega in humanega mesta ter razvoja urbanizma v pragmatično tehnično disciplino, ki je stala v ozadju prostorske hiperprodukcije takoj po 2. svetovni vojni. Tedaj se je začela gradnja mesta po modelu sosesk, ki je zaznamovala Ljubljano v prihodnjih desetljetjih. Urbanizem se je razvil v interdisciplinarno vedo, ki je skrbela za načrtovanje velikih stanovanjskih kompleksov kot so Ruski car (Mušič, Starc, Bežan), BS3 (Ilija Arnautovič) in Murgle (Marta in France Ivanšek).

V 20. stoletju se je urbanizem razvil v kompleksen strokovni aparat in ob koncu tisočletja trčil ob nove mehanizme tržnega gospodarstva, procesov odločanja in državljanskih pobud. Prehod v novo tisočletje je na državnem nivoju zaznamoval obsežen program gradnje avtocest in podreditev načrtovanja seznamom zasebnih pobud na račun celovitih vizij. Prostorska politika in Strategija prostorskega razvoja (2004) sta obležali v predalih, kot dokumenta, sama sebi namen. Pritisk zasebnih investitorjev na urbanistično načrtovanje se v času gospodarske konjunkture še stopnjuje, z recesijo pa se za urbanizem odpirajo novi izzivi v zvezi s številnimi bankrotiranimi gradbišči, na račun katerih so iz rabe izvzete številne pomembne mestne površine.

Ljubljana je v istem času dobila novo urejene javne prostore in se posvetila uvajanju bolj trajnostnih prometnih režimov v mestnem središču. Poleg prometa pa za urbanizem pomembna izziva predstavljata tudi oblikovanje novega vključujočega, demokratičnega modela, kjer bodo državljani razumeli svojo odgovornost za skupni prostor.

Kustos razstave: Matevž Čelik

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.