Dogodki

Trg republike danes

Odprto pismo

Marko Apih, arhitekt

18.09.2015

Razočaran nad obnovljeno ploščadjo Trga republike sem pred dobrim mesecem dni napisal mnenje, objavljeno 14.8. v SP Delo. Nobenega odziva … kljub namenoma provokativemu stilu in kljub očitno neambiciozni, nezadovoljivi obnovi. Morda bo objava v Trajektu spodbudila diskusijo kaj je še mogoče popraviti in kako. Morda celo z razpisom natečaja za ureditev/dopolnitev celega kompleksa TR podaljšanega do Gregorčičeve? Nekaj vsebinskih iztočnic sem izpostavil.

Dolgo smo čakali na obnovo in kreativno preobrazbo ploščadi Trga revolucije v reprezentativni Trg republike, prostor novega simbolnega pomena. Leto dni ga imamo, a ploščad je prazna, pusta in umazana. Umazana ni zaradi smeti, ampak zaradi neke banalne tesnilne dilatacijske mase, ki se zajeda v tlak. Pusta je, ker se na nič ne navezuje, prazna je, ker nima pričakovane vsebine, videti je sama sebi dovolj.

Tlakovanje naj bi sledilo Ravnikarjevi originalni zamisli. Malo verjetno, bi rekel zaradi izvedbenih detajlov, kajti kontrasti struktur in barv materialov so tako medli, da so že s kratke razdalje komaj razpoznavni. Niso »ravnikarjevski«, kot je njegova arhitektura. Struktura ne vspostavlja prostorskih valenc, ampak je ubito neutralna, kot naključno odvržena preproga. Če pa je uresničena zasnova res njegova, je vprašljivo nekaj drugega: ali je po ~petdesetih letih še smiselno simulirati potek gredic nekdanjih samostanskih vrtov na tem mestu? Kdo jih ima (bi jih sploh mogel imeti) v spominu? Z veliko verjetnostjo je ideja lahko celo ena od njegovih nežno ciničnih gest do tedanje oblasti; te mu niso bile tuje. Trgu so bili sčasoma dodajani spomeniki revoluciji, Kardelju in Cankarju, spremenila sta se prvotna namena dominantnih stolpnic dvojčic. Ne glede na to, da je bil v eni predviden sedež izvršne oblasti (komplementarni del parlamenta čez cesto), bi že sami arhitekturni parametri – dominantna lega dvojčic, njuna os in trirobi formi upravičili bolj ambiciozno artikulacijo, danes brez odseva v parterju; čemu torej tlak po pol stoletja raje obuditi za interni spomin, kot ga prilagoditi sedanji rabi oziroma novim izraznim aspiracijam?

Trg republike nasproti parlamenta je prazen, pa je simbolna točka nastanka samostojne države. Praznina izziva negativne asociacije z državnostjo (hm …). Dostop do podzemne pasaže je vešče artikulirana reminiscenca Atenskih propilej. Objekti so integrirani v urbani kontekst, odprti so ključni pogledi onstran območja trga. Na osrednjem parterju pa nič. Le bizarna prometno-tehnična klančina s Šubičeve in njena »edino pomembna« smer, začrtana v tlak z dodanimi oznakami-gumbi. Trgu manjka ustrezna vsebina, za začetek jasno razmerje do atributov, ki upravičujejo njegovo ime. In nekaj več, če želimo, da bo prijazen do ljudi. Prilagojena osvetljava, informativni interaktivni displej, udobno shajališče, »Speakers’ Corner«? Improvizacije kot je bilo drsališče pozimi, niso posrečene. Zlasti ne, če je v Tivoliju lučaj stran na voljo pripravljena, če ne še bolje dostopna površina. Manjka samo, da se nekomu utrne še misel o kramarskem sejmu, kot je že bil na Kongresnem trgu – večji del časa enako praznem. Oba sta kot iz De Chiricovih slik.

Trg republike je prostor spomina na evolucijo državnosti. Po potencialu (le po tem) je enakovreden »paradnemu« Rdečemu trgu v Moskvi. V našem primeru nima niti približnega pomena. Pravzaprav nobenega. Povezava na osi parlament – Trg republike – v ozadju vlada, ni razvidna. Celo lipe ni več, jambor z atributom državnosti-zastavo je kot odvečen izrinjen čez rob ploščadi, Cankar ostaja sramežljivo v ozadju (čas je, da se »izprsi« z izložbenim paviljonom do osrednje osi). Enako je s spomenikoma ob zahodnem robu, ki gresta mnogim na živce, da bi se ju najraje znebili. Pa vendar pričata o fazi uveljavljanja državnosti, zato sta vredna vsaj vzdrževanja, vsaj namiga k pozornosti. Ploščad TR v sedanji obliki je torzo. Vprašanje, ali vestno slediti nekdanji zamisli ali upoštevati evolucijo in sprostiti vstop idejam za dopolnitev njene oblike in vsebine, je zgolj retorično.

In še zadnja obrobnost: pravzaprav je izraz »trg« neroden – »trg republike«, prostor trgovanja? Pomen termina se je sicer sčasoma spremenil, vendar tudi socialistična »ploščad« ni ustrezno nadomestilo, je suhoparno tehnična in ima negativne konotacije. »Trg« ne prikliče zgodovinskih referenc, državniških asociacij, kot jih na primer Elizejske poljane z nanizanima Arc de Triomphe in Grande Arche de la Défense. Bi prišla za nas v poštev skromnejša različica »Planjava republike«? »Forum republike«?

V neposredni bližini zaključujejo velikopotezno obnovo odseka pešcem posvečene Slovenske ceste. Ureditev je lepa, tlak je enkraten. Primerjava vtisov pa kaže, da je mestna »plaža« pomembnejša od Trga republike. »Plaža« je namenoma uporabljen izraz. Namigujem na neobvladano kolateralno škodo zaradi slabe ali hote omejene prometne dostopnosti, na reducirano namensko rabo ulice. Proces se začne nedolžno z odtenek težjim dovozom in negotovim parkiranjem – ni več »komot«. Opuščanje nekdaj kompleksnih dejavnosti se stopnjuje do opustošenja, vidnega le korak stran v podhodu Ajdovščina in naokoli. »Plaža« za posedanje na prostem, po vso malce specifično robo in storitve pa kar lepo na periferijo v »moja mesta« – seveda z avtomobili do vhodnih vrat.

Mnenje avtorja besedila ne izraža nujno mnenja uredništva.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.