Dogodki

DOMA V LJUBLJANI – 100 let ljubljanskih stanovanj

Razstava

Galerija DESSA, Židovska 4, Ljubljana

25. januar ob 20.00

V kakšnih stanovanjih so bivali Ljubljančani v zadnjih stotih letih? Koliko so bila stanovanja velika, kako so bila prostorsko zasnovana in tehnično opremljena? Kako so se razvijali stanovanjski standardi v Ljubljani? Kakšna je bila kakovost bivanja in kakšne so bile bivanjske navade meščanov? Kako dosegljiva so bila stanovanja? Razstava »DOMA V LJUBLJANI – 100 let ljubljanskih stanovanj« poskuša odgovoriti na zastavljena vprašanja z orisom razvoja stanovanj in bivanja od začetka 20. stoletja do danes, organizacije stanovanjske politike, glavnih oblik stanovanjske oskrbe in značilnih stanovanjskih stavb. Stanovanje, osnovno človekovo prebivališče, obravnava kot presečišče širših kulturnih, družbenih, političnih in ekonomskih razmer, ki so v različnih obdobjih usmerjale načrtovanje in gradnjo. Razstava obravnava stanovanja iz obdobij od potresa l. 1895 do 1. svetovne vojne, med obema vojnama, v socializmu in od osamosvojitve Slovenije do danes. V ospredje postavlja odvisnost stanovanjske gradnje in kakovosti bivanja od stanovanjske politike, ki se je v Ljubljani začela aktivneje razvijati šele v dvajsetih letih 20. stoletja, postala najmočnejša v obdobju socializma in izgradnje največjih stanovanjskih naselij, ter izgubila svojo vlogo v desetletjih po osamosvojitvi. Predstavljenih je preko trideset primerov stanovanj za prebivalce vseh slojev, ki so jih gradili zasebni investitorji, zadruge, finančni zavodi, državne ali mestne institucije: delavska stanovanja in hiše (kolonija delavskih hiš na Hranilniški ulici, kolonije hiš četvorčkov na Samovi), stanovanja za uradnike (zadružna kolonija Stan in dom, vrstne hiše na Dermotovi), meščanska stanovanja (Hribarjeva hiša, kompleks Nebotičnika Pokojninskega zavoda, Dukićevi bloki), vile (vila Wettach in vila Pirkmajer), stolpnice in bloke (stolpnice v Savskem naselju, Kozolec, stolpiči Term za Bežigradom, bloki na Prulah in Taboru), blokovska naselja (Litostroj), soseske (BS-3, Fužine) ter zazidave iz poosamosvojitvenega obdobja (Nove Poljane, stavbni otok na Kotnikovi, naselja Mostec, Polje I, II, III, Brdo). Izbrani primeri kažejo kako so se stanovanja spreminjala glede na družbeno-ekonomske okoliščine, razvoj gradbene tehnologije in spremembe v načinih bivanja. Spremljajo razlike v velikosti, namembnosti in razporeditvi prostorov: razlike med majhnimi delavskimi stanovanji, kjer so se v enem ali dveh prostorih odvijale vse vsakdanje dejavnosti, ter velikimi meščanskimi stanovanji, v katerih so se dejavnosti odvijale v ločenih prostorih, skladno z družbenimi kodami in pojmovanjem zasebnosti. Primeri hkrati ilustrirajo razvoj arhitekturnih zasnov stanovanj – prehod od nespremenljivih do bolj spremenljivih, posamezniku in dejavnostim prilagodljivih bivanjskih prostorov; prehod od stanovanj s hodniki do krožnih stanovanj; eksperimente v križanju hiše in blokovskega stanovanja itd. Izbrani primeri naselij in sosesk kažejo tudi, da so se predvsem v obdobju socializma načrtovali največji in najbolj kakovostni stanovanjski predeli – soseske z raznolikimi stavbami, pestrimi družbenimi vsebinami in velikimi odprtimi prostori. Današnje zazidave ne dosegajo več teh meril niti kakovosti, saj težnje po čim večjem dobičku investitorjev pogojujejo vse gostejšo zidavo in vse manj skupnih površin za stanovalce. Pregled stoletja stanovanjske gradnje je priložnost za prikaz zgodovinskega razvoja ljubljanskih stanovanj in hkrati za premislek o današnjemu stanju. Ne le ljubljanska, temveč vsa slovenska stanovanja so v primerjavi s stanovanji v razvitejših državah EU majhna in težko dostopna. Od osamosvojitve dalje, s pravico do odkupa družbenih stanovanj po stanovanjskem zakonu l. 1991, so tudi večinoma lastniška. Ekonomska funkcija stanovanja je nadomestila socialno – stanovanje je danes predvsem tržna dobrina, težko dostopna večini Ljubljančanov in Slovencev. Le-ti stanovanjski problem rešujejo z razpršeno gradnjo hiš na mestnih obrobjih, kar povzroča dezurbanizacijo mesta in poslabšanje bivanjskih pogojev. Tudi z vidika arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja se je razvoj v primerjavi z inovativnimi rešitvami obdobja gradnje velikih stanovanjskih kompleksov ustavil. Danes se stanovanjske soseske starajo, gradnja individualnih hiš še vedno prevladuje, novogradnje ne sledijo novim vzorcem bivanja, mnogo pa jih po finančni krizi ostaja praznih. Država kljub tej alarmantni situaciji ne vodi stanovanjske politike in prebivalke ter prebivalce prepušča trgu ali finančni moči sorodstvenih vezi. Kakovost in število socialnih stanovanj se krči, država varčuje z investicijami v javno infrastrukturo in stanovanjsko gradnjo, regulacije najemnega trga praktično ni. Če so javne institucije nekoč s stanovanji oskrbovale najšibkejše in izvajale ambiciozne gradbene projekte, se danes stanovanjskega področja izogibajo. Zato nam zgodovinski pregled stanovanj v Ljubljani zastavlja vprašanje: kaj nas lahko zgodovina stanovanjske gradnje nauči o današnjem stanju popolne odsotnosti stanovanjske politike? Avtorji projekta in kuratorji razstave: Martina Malešič, Anja Planišček, Klemen Ploštajner Fotografije: študenti VIST – Oddelek za fotografijo, arhivi arhitektov, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Filmi: RTV, Arhiv Republike Slovenije – Slovenski filmski arhiv Produkcija: Trajekt – Zavod za prostorsko kulturo Sofinanciranje: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS Informacije: www.trajekt.org, http://www.dessa.si SPREMLJEVALNI PROGRAM RAZSTAVE: Okrogla miza, 25. februar 2016 ob 18.00, Fakulteta za arhitekturo STANOVANJSKE SOSESKE: včeraj, danes jutri Stanovanjske soseske, zgrajene v času socializma, so temeljno zaznamovale tako urbano podobo Ljubljane kot načine bivanja v mestu. S poudarkom na oblikovanju javnega programa in raznoliki rabi prostora so dvignile kakovost bivanja v mestu. Danes je javni prostor v soseskah podvržen privatizaciji in propadanju, stanovanjske stavbe zahtevajo energetsko in funkcionalno prenovo ter javni program oživitev. V pogovoru bomo zato poskušali nasloviti ključne razloge za degradacijo sosesk, ki se vse bolj spreminjajo v spalna naselja, zasičena z avtomobili. Hkrati bomo poskušali razmišljati o načinih njihove obnove, ki bi hkrati dvignili kakovost bivanja in javnih površin. Gostje: Marko Peterlin, arhitekt (Inštitut za politike prostora), Tomaž Krištof, arhitekt (Fakulteta za arhitekturo, Studio Krištof), KD Prostorož, Aidan Cerar, sociolog (RRALUR) Okrogla miza, 3. marec 2016 ob 18.00, Fakulteta za arhitekturo STANOVANJSKE ZADRUGE: možnost bivanja v prihodnosti? Popolna ustavitev stanovanjske gradnje, visoke cene stanovanj in najemnin ter rast zaposlitvene negotovosti mnogim onemogočajo trajno in kakovostno rešitev stanovanjskega vprašanja. Razmere na trgu jih silijo v izkoriščevalski ter negotov najem, precenjen nakup in predvsem v načine bivanja, ki so odvisni od finančne moči njihovega sorodstva. Stanovanjske zadruge se v takšnih razmerah kažejo kot potencialni model bolj solidarnega in predvsem kakovostnega reševanja stanovanjskih težav. Z združevanjem virov in moči si posamezniki lahko skupaj zagotovijo boljše življenjske pogoje. Zato bomo v pogovoru razmišljali: zakaj, kljub potrebi, stanovanjske zadruge v Sloveniji ne obstajajo? Kaj moramo narediti, da jih zaženemo in zagotovimo njihov razvoj? Gostje: Srna Mandič, sociologinja (FDV), Blaž Habjan, politolog (Zavod tovarna), Staša Dabič (CAAP), predstavnica/predstavnik zadruge v ustanavljanju Zadrugator SEZNAM STAVB, KI SO PREDSTAVLJENE NA RAZSTAVI: Hranilniška kolonija, 1887−1906 Hranilniška ulica 4-8 Hribarjeva hiša, 1902−1903 Slovenska cesta 46 arh. Maks Fabiani Vila Wettach, 1896−1897 Tomšičeva ulica 7 arh. Alfred Bayer Zadružna kolonija Stan in dom, 1924−1928 Idrijska ulica arh. Ivan Zupan Meksika, 1926−1927 Njegoševa cesta 10 arh. Vladimir Šubic Vrstne hiše Vzajemne zavarovalnice, 1931−1932 Dermotova ulica 1−31 arh. France Tomažič Nebotičnik, 1930−1933 Slovenska cesta 37, Štefanova ulica 1−5, Beethovnova ulica arh. Vladimir Šubic Dukićevi bloki, 1932−1933 Župančičeva ulica 12−14, Štefanova ulica 2−6, 12 arh. Jože Sivec Vila Pirkmajer, 1932 Vrtača 11 arh. Josip Costaperaria Kolonija delavskih hiš – četvorčkov, 1939 Samova ulica Delavska kolonija in otroško zavetišče za Bežigradom, 1938−1939 Parmova cesta 44−46 in Lavričeva ulica 3−5 arh. Boris Kobe Carinarniška kolonija, 1927−1932 Vilharjeva cesta 37−41a, Novakova ulica, Hacquetova ulica 16−18, Črtomirjeva ulica 2−6 arh. Ivo Spinčič Kozolec, 1953 Slovenska cesta 51−53 arh. Edo Mihevc Naselje Litostroj, 1950 arh. Edo Mihevc Stanovanjske stolpnice v Savskem naselju, 1957−1962 arh. Ilija Arnautović in Milan Mihelič Eksperimentalne polmontažne vrstne hiše, 1956−1957 Peričeva ulica arh. Danilo Fürst Stolpiči Term, 1961 Linhartova, Glavarjeva, Kotnikova arh. Danilo Fürst Atrijske hiše za Bežigradom, 1963−1970 Novinarska, Lambergerjeva, Triglavska arh. Savin Sever Stanovanjsko naselje Murgle, 1965−1988 arh. France in Marta Ivanšek Ferantov vrt, 1967−1973 Slovenska cesta, Gregorčičeva ulica, Igriška ulica, Rimska ulica arh. Edvard Ravnikar Stanovanjska soseska BS-3 za Bežigradom, 1967−1973 območje ob Vojkovi cesti Urbanizem: Mitja Jernejec Arhitektura: Ilija Arnautović Stanovanjska soseska Fužine, 1978-1988 območje med Zaloško in Ljubljanico Urbanizem: LUZ (Boris Novak, Stanko Štor, Darja Horvic), Justin Bevk Arhitektura: Vladimir Brezar, Tomaž Lavrič, Aleš Guček (1. faza), Niko Reya, Breda Krč, Simon Fišer (2. faza) Črnuška gmajna, 1981−1986 Črnuče arh. Viktor Pust s sodelavci Stanovanjska zazidava na Taboru, 1992-2005 arh. Janez Koželj, Jurij Kobe, Božo Podlogar, Jurij Sadar, Peter Pahor Naselje Mostec, 1997-2000 Urbanizem: Janez Vrhunc, Urška Vrhunc, Tomaž Maechtig Arhitektura: Bevk Perović arhitekti, Janez Koželj, Ofis, Aleš Vodopivec, Janez Vrhunc, Urška Vrhunc, Tomaž Maechtig Stanovanjska zazidava Nove Poljane, 1998-2001 Gasparijeva ulica 2–12, Jakopičeva ulica 1–27 Urbanizem: Mojca Švigelj Černigoj Arhitektura: Mojca Švigelj Černigoj, Tomaž Medvešček, Borut Šajn, Matija Suhadolc Kondominij Trnovski pristan, 2004 Trnovski pristan 22 Sadar Vuga arhitekti Naselje Polje I, II, III, 2001-2015 Bevk Perović arhitekti Tri hiše na Jurčkovi, 2007−2009 Jurčkova cesta 24 arh. Jože Peterkoč Naselje Brdo, 2010- Arhitektura: Multiplan arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Bevk Perović arhitekti, skupina Uniarh (Tadej Glažar, Jurij Kobe, Janez Koželj, Aleš Vodopivec)

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.