Novice

Dearkadizacija ulice

Aleksander Vujović

08.06.2017

Bodoči fragmenti spomina:

V poletni vročini se starejša gospa na poti s tržnice zateče po premor v debelo senco Naminih arkad.||Dijak Aškerčeve gimnazije, ki je trmasto ugovarjal vremenski napovedi, se zdaj skriva pred dežjem.Teče na razredno uro, ker si zamude, s tem pa neopravičene, resnično ne more več privoščiti. Dež ga preseneti pri Banki Slovenije, a je na varni strani. Za pot do cilja po uporabil skoraj popolnoma zvezni prostor arkad. || Avtobus turistov se izkrca pred hotelom Slon. Ker zunaj močno dežuje, lobij pa je že zaseden z gosti, se razporedijo vzdolž arkad, kjer na suhem počakajo nekaj minut.


Ko pogovor nanese na temo zapiranja arkad na Slovenski cesti, se tako strokovna kot laična javnost ostro polarizirata. Čeprav resda lahko največkrat slišimo ali preberemo o koristnosti prenove, zgodba vendar ni tako enoznačna. Gre za arkade stavb Narodnega Magazina – Name in Hotela Slon. V obeh primerih je sicer šlo za ponovno vzpostavitev gradbene črte pritličja izpred pol stoletja, pa vendar gre hkrati za izgubo enega dela pridobljenega in sprejetega javnega prostora – arkadiranega nadkritega uličnega parterja.

Čeprav se primera zdita podobna, se med seboj razlikujeta. Arkade pri Nami so do nedavnega bile del daljše nadkrite poteze vzdolž zahodne strani osrednje ljubljanske ceste: od Cankarjeve do Aškerčeve ulice, ki je z izjemo območja Ferantovega vrta in odsekov prečkanja cest kontinuirano pokrita z arkadami. Nama ima vzdolž starejše stavbe nadstrešek, ki pri novem stanju delno nadomešča funkcijo arkad, vendar pa novejši del, danes oblečen v stekleno fasado, tovrstnega prostor komaj da premore. Ob tem se peščeva pot z južne strani izteče naravnost v steno, ki zapira arkade. Na drugi strani je bil Hotel Slon, z izjemo dolge avtobusne nadstrešnice pred stavbo Pošte, osamelec z arkadiranim predprostorom, a s potencialom nadaljevanja na širšem območju gostilne Šestice, ko se bo le-to presnovilo in prilagodilo mestnemu merilu. Kar zadeva arhitekturno podobo obeh stavb, je arkade v nobenem primeru niso kazile ali zmanjšale njuno arhitekturno vrednost.

Najpomembnejša okoliščina v tem prostoru je preureditev profila in prometnega režima Slovenske ceste, kjer so pešci in kolesarji dobili veliko prostora, zato ponovna pozidava arkad v golem seštevku površin namenjenih pešcem na tem odseku  ni sporna. Prostora je več kot dovolj, a vendar ni čisto takšen, kot ga je nudilo zavetje dveh velikih hiš. Arkade so namreč arhitekturni element, ki je v zgodovini človeštva prisoten od stare Grčije in Rima naprej in predstavlja prvovrstni javni prostor. Gre za prostor vmes, prostor med stavbo in zunanjostjo, ki omogoča lažje vstopanje v hišo in zbiranje pred njo, lažje odpiranje, predstavitev in širitev vsebine stavbe navzven. To je tudi prostor, ki ne omogoča le statičnih opravil, temveč tudi udobno gibanje ob hiši, saj nudi zaščito pred vsemi vremenskimi vplivi. Arkade tako ne koristijo le javnosti, temveč omogočajo tudi boljše tržne performanse dejavnosti, ki poteka v hiši. Na primer: Večje število gostov hotela se lahko na širši potezi  udobno zbere. Izložbo pred veleblagovnico si lahko lažje ogledamo, saj se sonce ne odbija neposredno od steklene površine, ko dežuje ali sneži pa nudi zainteresiranim posameznikom nadkrit prostor za opazovanje, ki jih morda prepriča tudi v nakup. Še več, v hiši gostujoče podjetje lahko dejavnost preseli tudi v arkadni del in vzpostavi neposreden stik z morebitnimi kupci. Zato je opravičena dilema, ali so trgovci in hotelirji z dodatnim osvajanjem površine enega pasu stebrnega modula absolutno pridobili. Kot vemo, velike trgovske hiše v središču “dihajao na škrge”. Kar potrebujejo ni več razstavnega prostora temveč pestrost, aktivacija in pritegnitev obiskovalcev ter stanovalcev iz različnih slojev družbe, na različne načine.

Ponovna pozidava omenjenih arkad ne povzroča fatalnih posledic za javni prostor, saj ji je predhodila temeljita prenova celotnega odseka Slovenske ceste močno v korist pešcev, vendar pa je hkrati ne moremo smatrati za poseg v javno korist. Škoda je omejena, polemika o posegu pa je pomembna zaradi bodočih intervencij na tej in vseh drugih mestnih potezah. Kaj če si še Mladinska knjiga zaželi razširitev knjigarne in papirnice Konzorcij, Mercator pa povečanje prodajnega prostora v nadkritem parterju znamenitega Kozolca? SNG Drama je od nekdaj v prostorski stiski, razdrobljeni lastniki arkadiranih hiš v južnem delu Slovenske ceste pa se lahko zedinijo v želji po novih kvadratih površine. Zdi se, da se mestne oblasti dobro zavedajo pomena arkad v tem delu ceste, kjer je profil in s tem tudi pločnik ožji, prometni režim pa klasičen, saj se je ravnokar začela prenova arkad v območju Uršulinske cerkve, kar je zelo pohvalno. Ključno je, da se trend dearkadizacije ne nadaljuje, saj zmanjšuje pestrost in kakovost javnega prostora. Iskreno, mesto Ljubljana je na področju bogatitve in predrugačenja javnega prostora v prid peščev in kolesarjev v zadnjem desetletju storilo ogromno. Zato je pomembno, da se negativne izjeme ne ponavljajo in da se v prihodnje bolj kritično pristopi k ugajanju željam storitvenih ponudnikov po širitvi svojih programov.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.