Novice

Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju

Kapela v gradu Fužine, MAO

21.9.2017 - 10.12.2017

Razstava Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju, ki bo na ogled od 21. 9. do 10. 12. 2017 V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je postavljena razstava Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju. Na ogled je od danes, 21. septembra, do 10. decembra. Razstavo so postavili kustos Bogo Zupančič njegovi sodelavci v MAO: Matjaž Rozina, Natalija Lapajne, Tadej Golob in Joca Jamšek.

Naj citiramo nekaj uvodnih besed kustosa razstave:

V ateljeju arhitektov Le Corbusiera in Pierra Jeannereta na Rue de Sèvres 35 v Parizu je delalo sedem Plečnikovih študentov, Miroslav Oražem, Milan Sever, Hrvoje Brnčić, Marjan Tepina, Jovan Krunić, Edvard Ravnikar in Marko Župančič. Poleg njih so tu delali še gradbeni podjetnik Fran Tavčar, gradbeni inženir Janko Bleiweis in arhitekt Feri Novak. Slovenskih arhitektov je bilo v obdobju pred drugo svetovno vojno, ob Francozih, Švicarjih in tistih iz ZDA, tu več kot vseh ostalih iz drugih delov sveta, kar deset, vseh jugoslovanskih pa je bilo sedemnajst. Od hrvaških arhitektov so bili v ateljeju dejavni Zvonimir Kavurić, Ernest Weissmann, Juraj Neidhardt, Ksenija Grisogono in Krsto Filipović, od srbskih pa samo Milorad Pantović in Branko Petričić, če Krunića prištejemo k Plečnikovim študentom. Najprej so v atelje prišli hrvaški arhitekti, kot prva januarja 1927 Kavurić in nato še Weissmann.

V začetku dvajsetih let 20. stoletja, v času porajajočega se funkcionalizma v arhitekturi, v obdobju Bauhausa in tudi kasneje, v času kongresov CIAM, so Plečnikovi študenti pričakovali, da jih bo na novoustanovljenem oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani prof. Jože Plečnik, ki je veljal z obema svojima zgodnjima dunajskima projektoma, s cerkvijo Sv. Duha in Zacherlovo palačo, za začetnika modernizma, poučil o sodobnih tendencah v arhitekturi, vendar so se zmotili. Plečnik je funkcionalistično arhitekturo odklanjal, češ da je preveč razumska in hladna. Že prej, še bolj pa po obisku atenske Akropole leta 1927, se je navduševal nad klasičnimi principi in prvinami v arhitekturi, in to znanje je začel prenašati na svoje študente. »Kar zna Corbusier, znam tudi jaz, kar znam jaz, Corbusier ne zna!« Ni sprejemal industrializacije gradbene stroke, bliže so mu bili obrt in tradicionalni materiali. Študente je učil iskanja variantnih rešitev z nenehnim stremljenjem po bolj uporabnem in lepšem ter z navajanjem na trdo delo, tako da se ne bi takoj zadovoljili s prvo ponujeno rešitvijo. Razlog, da je pred drugo svetovno vojno kar petnajst odstotkov Plečnikovih študentov takoj po končanem študiju odšlo delat k Le Corbusieru in njegovemu bratrancu v Pariz, je bila želja po odmiku od tradicionalnih Plečnikovih nazorov, ki študentov, ki so hlepeli po aktualnih novostih, niso mogli zadovoljiti.

(Bogo Zupančič)

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.