Novice

Idrija je oživila Balinplac

Skupnostna prenova javnega prostora

Maša Ogrin

12.11.2021

Danes, ko nas čas prisilno odtujuje od javnega, se v mestnem središču Idrije odpira nov mestni park, namenjen ustavitvi in druženju, pogovorom in povezovanju. V stanovanjski vrzeli, le streljaj od glavnega trga v Idriji, med Rožno ulico in potokom Nikova je civilna družba na pobudo mladih arhitektov in oblikovalcev v sodelovanju s prostorskim kolektivom otvorila prostor, majhen žepni park, v katerem se bodo lahko zbirale vse generacije okoliških stanovalcev.

Park deluje kot hibrid med mestnim parkom in parkom pred blokom, je ravno dovolj intimen, da se v njem lahko razvijejo bodisi medsosedski pogovori bodisi otroška igra.

Majhni, urejeni javni prostori v mestnem ali karajevnem tkivu namreč omogočajo ravno to – dovoljšnjo stopnjo intimnosti, da se obiskovalci čutijo vpeti v okolje, varni in opaženi, ali kot v svojih zapisih poudarja že Gehl – majhnost je pomembna, saj so obrazi posameznikov na majhnih razdaljah opaženi, s čimer se omogoči neprisilna interakcija z drugim.

Nova ureditev v Idriji ima zaobsega bistvene karakteristike uspešnega načrtovanja mikro ambientov v mestih.

1.  Ideja za ureditev je izhaja od spodaj navzgor — Opazovanje.

Katja, Primož in Jože, trije mladi prebivalci mesta so se naveličali hoditi mimo zaprtega, zapuščenega praznega prostora v središču mesta Idrija. Prostor deset let zaplankane parcele nekdanjega balin placa so se odločili ponuditi javnosti. “Svoje čase je ta tu deloval Balinarski klub Škafar, ki je leta imel vlogo srečevališča prebivalcev mesta, vendar ga je postavitev profesionalne balinarske trase na drugi lokaciji pri stadionu izpraznila.” – pove Katja. Balinarstvo se je torej prestavilo v novi idrijski “downtown”, med komercialne programe, staro prijetno balinišče pa je bilo od takrat zaprto in zaraslo z vegetacijo. Majhen zapuščeni prostor, ki bi ga lahko povrnili družbi. Arhitektka, arhitekt in oblikovalec so vklopili domišljijo in konec leta 2020 oddali pobudo, da bi lahko ta prostor postal odprt prostor za skupnost. Mali, žepni prostor je skozi pogovor o možnostih že začel dobivati obliko. Spregovorili so z urejevalci prostora in zastavili realizacijo.

2. Ureditev zasleduje t.i. minimal viable product princip — Ureditev je zasnovana kot družbena akcija.

Divje zaraslo vegetacijo so v pomladi 2021 s pomočjo okoliških prebivalcev sčistili, vendar precizno in z občutkom do divje zaraslih vrst, biodiverziteta v mestih namreč ima svojo vlogo. Drevesa, nekaj gabrov, javorjev, ringlo, češnja, ki so se v desetletju lepo razrasla in bodo površino senčila, so v maniri – prostor narave ni prazen prostor – ohranili in zaščitili. Odločili so se, da prostor uredijo le toliko, da bo postal zanimiv za obiskovalce, ki pa bodo sčasoma sami definirali načine uporabe. V ta namen so traso nekdanjega balinišča tudi zasuli s peskom, z materialom, ki je dostopen in  ga lahko kadarkoli kasneje odstranijo in brez škode in obremenitve okolja nadomestijo z drugim materialom. Karakter začasnosti se zdi v sodobnem razmišljanju in urejanju skupnostnega prostora za preživljanje prostega časa ključen, ne ve se namreč, kako se bo prostor v prihodnosti razvijal in uporabljal, morda kot igrišče, morda kot park… vse odvisno od potreb trenutnih uporabnikov prostora.

3. Identiteta in ponovna uporaba — V želji po ohranitvi identitete, so sopomin na program ohranili.

Ohranjen je obris nekdanjega balinišča, prav tako pa tudi napis na obnovljeni transparentni ograji proti potoku – BK Škafar. Na ta način se v prihodnost vsaj v obliki spominske reference prenaša tudi programska dediščina. Prostor nekdanjega balinišča še vedno osvetljujejo obstoječi kanderlabri, ki so nekdaj osvetljevali traso balinišča, pozicije bodo sčasoma prilagojene dostopu. Ponovno so uporabljene tudi granitne kocke podedovane iz časa Podreccove preureditve Mestnega trga. Le te robijo prostor debel ohranjenih divjih dreves.

5. Dogodek — Otvoritev in novo dogajanje v prostoru je osvetlila skulptura mladega umetnika.

Skulptura Luke Savića (Kot v nebesih, tako na zemlji), ki je bila zasnovana je bila za festival Svetlobna gverila v Ljubljani prav tako podaljšuje svoj obstoj v javnosti, po obisku Makedonije, Litve, Velike Britanije je s svojim umetniškim karakterjem je razsvetlila včerajšnjo otvoritev v Idriji in pritegnila k obisku tudi bolj sramežljive prebivalce. Umetnost v javnem prostoru, še toliko bolj če je začasna, doda vrednost vsakemu dogodku in obeleži prostor, ter obiskovalce vzpodbuja k razmisleku in pogovoru.

6. Razvoj in vplivanje naprej — Ureditev proži verižno reakcijo.

V prihodnosti se bo uredil tudi preostali prostor v bližini ležečega odprtega prostora, ki je sedaj prometno neurejen, večino prostora pa zaseda parkirišče. V želji po boljši ureditvi prostora za vse, so posamezniki v sodelovanju s prostorskim kolektivom Kombinat zasnovali novo prometno ureditev in sodelujejo pri spremembi OPPN* (občinskega podrobnega prostorskega načrta), da bi našli boljše rešitve za omenjeno mestno vrzel, kot jih predpisuje trenutni dokument.

Ureditev je dokaz, kako sodelovanje med pobudniki (zainteresiranimi prebivalci), občino in prostorskimi kolektivi na neurejenih in pozabljenih kotičkih v mestu lahko vzpostavi priložnosti za nove mestne vsebine.

Praksa postopnega načrtovanja mestnih (ali krajevnih) predelov je definitivno nekaj, kar je vredno posnemati, saj šele z mikro premiki lahko ustvarimo zares prijetne in poosebljene mestne predele, ki jim šele uporaba in obisk prebivalcev vdahnejo smer razvoja.

Vzpodbudna je tudi ponovna uporaba zavrženih materialov, ki od oblikovalcev/arhitektov in izvajalcev zahteva nekaj več informiranosti, premisleka, občutljivosti in iznajdljivosti.

Gesta umestitve svetlobne inštalacije, kot označevalca spremembe v prostoru, pa je prav tako sugestivna. Obeležuje namreč dogajanje in nov mestni predel, ter vzpodbuja prebivalce k podobnim akcijam.

Teme krožnega urbanizma, urbanega recikliranja, participacije, medgeneracijskega vključevanja ta projekt nedvomno pokriva in želeli bi si, da bi tudi drugi posamezniki, občine in kolektivi posnemale podobne prakse, ki bi prej ali slej morale postati ZAKON.

Katja Martinčič, Jože Carli in Primož Pavšič v sodelovanju s kolektivom Prostorož.
Projekt podpira tudi Občina Idrija.
Obnova je del projekta Common places — Ustvarjalna Evropa (2014-2020).
Fotografije: Gregor Kacin

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.