info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
3. 11. 2003

V iskanju novega pomena javnega

Darja Matjašec
V zadnjih desetih letih smo priča poudarjenemu odkrivanju javnega prostora v sferah javnih politik. Hkrati sledimo novim kakovostnim primerom načrtovanja. Sledimo lahko tudi vsesplošnemu diskurzu o smislu javnega prostora za današnjo družbo. Pričujoča knjiga umešča omenjeni diskurz v kontekst sodobne sociološke teorije in prostorskega razvoja, ki se med drugim odraža v ekspanziji urbanega okolja in nastajanju omrežij mest. Skozi teoretično razpravo in analizo praktičnih problemov prebrano ponuja razumevanje ozadja, bistvenega za vse, ki so vpleteni v načrtovanje in oblikovanje javnih prostorov. Knjiga je posebej zanimiva, ker s svojo vsebino povezuje strokovnjake za urejanje prostora s predstavniki uprave, politične moči in interesnih združenj, ki se srečujejo pri kreiranju javnega prostora.

Knjiga je poročilo o intenzivnem raziskovanju vzpostavitve osnovnega predpogoja nastajanja in oblikovanja novih javnih prostorov. Avtorja na osnovi analize družbene geografije omrežja mest razvijata novo perspektivo kulturne izmenjave kot kakovosti urbanega. Vzpostavljata kritičen odnos do negodovanja ob propadu mesta in javnega prostora. Kritična sta tudi do naivnega verovanja, da bosta arhitektura in urbanizem nastalo situacijo rešila sama. Raziskava o novih kolektivnih prostorih ponuja razumevanje podrobnosti, ki olajšujejo razvoj pomena javnega. Skozi kristalizacijo teoretičnega ozadja in analizo predmeta raziskave, kot sta javna varnost in socialna segregacija, avtorja ponujata vpogled v instrumente razvoja javne politike in spodbujata tiste strokovnjake, ki so se sposobni soočiti z novo nalogo načrtovanja pomena javnega v omrežju mest.

Knjiga je razdeljena na štiri osnovna poglavja: Pomen javnega kot perspektiva, Nova družbena geografija, Javni prostor in kulturna politika ter Pomen javnega kot osnova za načrtovanje javnih prostorov in njihovo politiko.

V prvem poglavju se srečamo s tezo, da so najbolj kakovostni tisti javni prostori, s katerimi se uporabniki z lahkoto identificirajo. Hkrati morajo ti prostori biti del jasne in značilne identitete mesta. Avtorja omenjata širši javnosti poznane uspešne ureditve in poudarjata, da univerzalnega recepta za uspešne rešitve pri načrtovanju javnih prostorov ni. Kljub temu v knjigi skušata vzpostaviti strateški okvir za načrtovanje javnih prostorov. Osnovna izhodišča so v iskanju širših interesov vsamem načrtovanju,v vzdrževanju javnih prostorov, v poudarku na privlačnosti, varnosti uporabnikov, v splošno veljavni averziji do ne- prostorov, po Augéju imenovanih »non-places«, in tako naprej. V naslednjem poglavju se avtorja posvetita družbeni geografiji današnjega časa. Raziskovanje pomena javnega namreč ni le vprašanje identifikacije prostorov, ki naj bi delovali kot javni. Sprašujeta se, na katerem uspešnem polju zavzame javno svojo pozicijo in kakšna je refleksija tega polja v veljavni strategiji načrtovanja? Uporabljajoč koncept nove družbene geografije in razumevanja nastanka javnega prostora avtorja pretehtata vpliv politike, ki je sprejeta v načrtovanju javnega prostora v več podrobnostih. Sprašujeta se o vzrokih nastanka javnega prostora in njegovi deteritorizaciji. Je žrtvovanje avtentičnosti problem ali pa je to le površno razumevanje javnega? Ta diskusija vodi v definicijo zahtev javnega prostora. Nadalje avtorja poskušata formulirati načrtovalski postopek in v zadnjem poglavju vzpostavita instrumente za uspešno načrtovanje javnih prostorov. Pojasnjujeta, da so recimo avtoceste pogoj za nastanek velikih trgovskih centrov, niso pa silno pomembne z vidika javne sfere in da na primer združevanje relativne svobode in tehnične provokacije, kot je to posrečeno izvedeno na znanem rotterdamskem trgu, lahko prinaša kvaliteto v javni prostor. Zapisana dejstva so vsekakor trd oreh za načrtovanje javnih prostorov, vsekakor pa ne gre pozabiti upoštevanja večih ravni načrtovanja, pristopa z občutljivim posluhom za uporabnike ter vzpostavljanja celotnega sistema javnih prostorov v mestu (omejevanje, združevanje in povezovanje javnih prostorov med sabo).

Gradivo se opira na priznane vire in je obogateno z bogatim fotografskim materialom. Priporočljivo je za tiste, ki verjamejo, da kakovostni javni prostori niso le plod nadčloveškega prizadevanja avtorjev teh ureditev, ampak so rezultat uspešne javne politike in vseh vpletenih pri njihovem nastanku. Mogoče bo predramilo tudi skeptike med nami.

Maarten Hajer je urbani planer, znanstvenik na področju politik in vodja oddelka za javno politiko na amsterdamski univerzi.

Arnold Reijndorp je neodvisni raziskovalec v urbanizmu in urbani kulturi; med leti 1998 in 2000 je bil gostujoči profesor na tehnični univerzi v Berlinu, predaval je urbanizem in urbano sociologijo.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Maarten Hajer, Arnold Reijndorp
In Search of New Public Domain, Analysis and Strategy

NAi Publishers, Rotterdam 2001



na vrh