info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
1. 3. 2004

Savin Sever arhitekt

Matevž Čelik
O pomenu te monografije za slovensko arhitekturno zgodovino prav gotovo ni potrebno posebej izgubljati besed. Najbrž vse pove že podatek, ki ga je na predstavitvi dela v ljubljanski knjigarni Konzorcij navedel Stane Bernik: gre za eno od dvanajstih podobnih knjig, ki smo jih uspeli izdati v Sloveniji. Za večino najpomembnejših slovenskih arhitektov torej še nimamo temeljitih raziskav in predstavitev njihovih opusov.

Takšno delo o Savinu Severju zdaj imamo. Avtorica, Metka Dolenec, pa nam je dokazala, da je vsebinsko takšna knjiga pravzaprav stvar dobre diplomske naloge, ki jo je potrebno le še popeljati korak naprej. Pravljično število dvanajst, ki ga je navedel profesor Bernik, bi torej z nekaj več založniške aktivnosti na fakultetah prav gotovo lahko podvojili, saj na policah knjižnic na Arhitekturi in Umetnostni zgodovini leži še nekaj takšnih diplom.

Delo Metke Dolenec pomembno dopolnjuje obsežen spremni tekst Aleša Vodopivca, ki Severja opredeljuje kot arhitekta s sistematično delovno filozofijo in logično delovno metodo, zvestega sebi ter konstrukcijskemu in strukturnemu racionalizmu. V generaciji učencev Edvarda Ravnikarja mu Vodopivec odmerja posebno mesto velikega arhitekta, klasika. Na koncu ugotavlja, da je bil Sever najbolj tragična figura slovenske arhitekture ob koncu 20. stoletja, saj mu nova država ni zaupala niti ene naloge, ob tihem soglasju njenih institucij pa so bila porušena tri njegova najvidnejša dela.

Kot izvemo v biografskih podatkih je Sever izhajal iz napredne primorske družine, ki se je bila prisiljena zaradi okupacije preseliti v Krško. Ker je bil dober risar je po maturi razmišljal o študiju slikarstva ali arhitekture in se odločil za slednje. Odločilen je bil študij v seminarju Edvarda Ravnikarja. Ta je na svoje učence prenašal metode, ki so izhajale iz sinteze tradicije in modernizma in se odražajo v slovenski arhitekturi iz sredine 20. stoletja, ki je delo njegovih učencev, nekateri pa jo imenujejo kar ljubljanska šola.

Metka Dolenec se je posebej posvetila Severjevim avtorskim posebnostim, ki so po njenem tudi glavne značilnosti ljubljanske arhitekturne šole. Kot ugotavlja, so Severja posebej privlačili problemi, ki so predstavljali intelektualni izziv in zahtevali inovacijo. Da je racionalnost njegovo vodilo, je večkrat poudarjal sam, poleg tega pa se je držal klasičnih načel geometrije in simetrije v kompoziciji. Ta načela pa so prav tako opazna v Severjevi konstrukcijski logiki, ki je pri njegovih delih vedno jasna in se na povsem klasičen način odraža tudi na fasadi.

Poleg del, ki jih vsi dobro poznamo (smo jih poznali) veleblagovnice Astra, učnih delavnic Zavoda za gluho mladino, tehničnega centra AMZS, tiskarne Mladinska knjiga in kranjskega sejmišča, je posebej zanimiva osvetlitev začetkov Severjeve ustvarjalne poti, sodelovanje z Ravnikarjem in strokovna osamosvojitev. Prva samostojna projekta, enodružinski hiši na Bledu, ena še iz časov študija, že nakazujeta skrb za avtorski detajl in ekonomično izrabo prostorov.

Za marsikoga bodo pravo odkritje tudi neizvedeni projekti, posebej tisti za etažno vrstno hišo (sistem EVH-100), v katerem je avtor razmišljal o slabostih kolektivne stanovanjske gradnje s predragimi razčlovečenimi stanovanji, oropanimi prvin individualne hiše. V projektu EVH-100 je Sever predlagal stanovanjsko aglomeracijo, kjer bi bila razlika med individualno hišo in kolektivnim stanovanjem zmanjšana na minimum.

Presenetljivo vizionarska je tudi natečajna rešitev za poslovno stanovanjski kompleks na mestu današnjega WTC iz leta 1983, ki bi po Severjevem projektu kot most premoščal obvoznico. Ta most bi predstavljal na novo pridobljeno javno površino, ki jo je obvoznica iztrgala mestu, skoraj dvajsetnadstropni terasasti objekti pa bi poleg stanovanj, vsebovali tudi osnovno šolo, trgovine in parkirne hiše. Kot zanimivost naj omenimo, da danes, dvajset let za Severjem, na podoben način urejajo območje ene najbolj obremenjenih amsterdamskih avtocest.

Podrobno pregledovanje te knjige in Severjevih projektov je nedvomno svojevrsten užitek že zaradi samega Severja. Zato bomo stisnili zobe in izpustili nekaj pikrih pripomb na oblikovanje in predstavitev fotografskega ter grafičnega gradiva in se zahvalili avtorjem za njihov trud. Ta naj bi bil poplačan vsaj s tem, da bomo morda Severja končno postavili na mesto, ki mu pritiče - ne le v sodobni slovenski arhitekturi, temveč v celotnem korpusu sodobne slovenske kulture. Ob študiju te monografije se od Severja marsičesa lahko nauči vsak, ne le arhitekti.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

arhitektka
garažna hiša Poljane- zaščita avtorstva arhitekture, 22.11. 2004, 16:20

Ravnokar menjajo okna na fasadi garažne hiše na Poljanah, pa me zanima, kateri arhitekt je sodeloval pri spremembi fasade, ki s tem nastaja? Do sedaj so bila okna brez vidnih okvirjev, zasteklena z neprozornim steklom z notranjo matirano oblogo, stiki med šipami so bili izvedeni z minimalnimi fugami brez vidnih profilov na fasadi. Po novem dobivajo okenske odprtine nov izgled - nove šipe so iz polprozornega stekla, tako da se vidi ves nered za njimi, stiki med šipami so poudarjeno razvidni, saj so izdelani iz sicer dokaj tankih profilov bleščeče srebrne površine (verjetno aluminijasti?).
Vse skupaj spreminja izgled fasade objekta, za to me zanima, zakaj in z avtorstvom katerega arhitekta taka sprememba na obravnavani fasadi?
Še huje je vse skupaj, če sprememba izgleda fasade (pa čeprav samo z nadomeščanjem šip!) ne vključuje nobenega arhitekta!


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Metka Dolenec
Savin Sever arhitekt

Besedila
Metka Dolenec, Aleš Vodopivec
Oblikovanje in prelom
Bojan Pavšek
Urednik fotografije
Miran Kambič
Založba
Nuit d.o.o. / Ljubljana, december 2003



na vrh