info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
13. 12. 2004

Preporod za trge in ulice

Matevž Čelik
Urejanje javnega prostora je na zahodu že nekaj desetletij velika tema urbanistov, razvojnikov predvsem pa politikov. Pomembna je vsaj od izida znamenitega dela z naslovom Death and Life of Great American Cities v katerem je avtorica Jane Jacobs raziskala uničenje urbanih kvalitet, ki sta ga povzročila urbanistično načrtovanje in arhitektura v 20. stoletju.

Pričujoča knjiga temelji na premisi, da bo načrtovanje in upravljanje z javnim prostorom v bodoče ključna komponenta državljanske prenove. Zanimivo bi bilo opraviti raziskavo, koliko prebivalcev obiskuje odprte javne površine. Tudi na Trajektu smo bili že priča komentatorjem, ki ne zahajajo v mestni park, ker se bojijo kriminala. Ukvarjanje z javnimi prostori je nujno potrebno tudi zaradi soočenja z resnimi socialnimi problemi, o katerih govorijo tovrstni strahovi.

Različne vladne, mestne, poklicne in gospodarske organizacije, ki so vpletene v načrtovanje javnih prostorov so že tradicionalno razdeljene na različna polja specializacije, kjer se vsaka loteva svojega dela problema. Zaradi tega se je strokovno znanje razvijalo v smeri drobljenja in rivalstva ter komunikacijskih prepadov, ki danes omejujejo razmerja med glavnimi akterji pri teh projektih. V komunikacijsko praznino, ki vlada med tistimi, ki so odgovorni za urejanje javnega prostora zdaj curljata zanemarjenost in antisocialne aktivnosti. Večini slovenskih prebivalcev so dobro znane različne oblike okoljskega nasilja, ki vključuje plakatiranje, grafite, odlaganje odpadkov, nezakonito oglaševanje pa tudi prosjačenje in druge oblike nadlegovanja na ulici, ki se lahko razmahnejo vse do razpečevanja drog. Zato je potrebno razviti nove mehanizme soodločanja, oziroma mreženja med nosilci odgovornosti za urejanje odprtega javnega prostora.

Pri nas je socialno naravnani modernizem, ki se je razvijal na Ljubljanski šoli za arhitekturo, sicer skušal uveljaviti urejanje javnih prostorov kot pomembno temo. A je v praksi uspel le z redkimi projekti, saj se njegove ideje nikoli niso prijele pri nosilcih političnih odločitev, ki so bistvenega pomena za implementacijo takšnih projektov. Tako tudi v zadnjem desetletju lahko beležimo le redke projekte ureditev javnih prostorov. Vendar resnici na ljubo med njimi ni niti enega, s katerim bi bili lahko v celoti zadovoljni. Tisto, kar bode v oči tudi pri najnovejših ureditvah je po eni strani dejstvo, da so javni prostori v Sloveniji žrtev drobljenja strokovnega znanja in pristojnosti za njihovo urejanje. Po drugi strani pa gre očitno za pretirano ambiciozno izživeto oblikovalsko dokazovanje ob redkih projektih. Seveda, saj je vtis, da gre za izjemne projekte, v resnici pa bi jih morali razvijati kot povsem običajno komunalno urejanje javnih površin.

Knjiga Revival in the Square se kar v prvem poglavju loteva tistega, kar je bistveno za uspeh pri prenovi in oživljanju javnih prostorov. To je seveda močno partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem ter lokalno skupnostjo. Poučimo se lahko o oblikovanju in organizaciji partnerskih struktur, razdelitvi vlog in odgovornosti ter kontekstualnih analizah, ki so potrebne v začetku. Uvodna poglavja pa govorijo tudi o financiranju projektov in s tem povezanimi davčnimi politikami, se dotaknejo participacijskih strategij ter podajo nekaj napotkov za upravljanje z javnimi prostori. V nekaterih mestih javni prostori poznajo upravnike, ki so odgovorni odboru uporabnikov. Izvemo, da si v starih hišah, ki so se že amortizirale, upravljalec lahko privošči nižje najemnine. Na ta način v svoj del mesta pritegne tudi najemnike, katerih dejavnost predstavlja atrakcijo, privlači obiskovalce in tako ugodno vpliva na poslovanje dejavnosti v soseščini.

V nadaljevanju avtor zagovarja stališče, da je premikanje po mestu ključna tema vseh urbanih načrtovalskih strategij. Svojo tezo podkrepi s primerom Kopenhagna, kjer oblasti že od leta 1962 aktivno popularizirajo peš hojo. Premikanje peš dela uporabnike bolj dojemljive za kvaliteto ureditev javnega prostora. Na ta način so mestne oblasti dosegle, da so se meščani in obiskovalci sami pričeli zavzemati za kvaliteto mestnega parterja. Inovativne sheme za izboljšavo cestnega prostora uspešno kombinirajo gibanje pešcev in vozil na istih površinah in ga prilagajajo na način, ki je varen, primeren za uporabnike in vizualno privlačen.

Javni prostor naj bi urejali po večno veljavnem pravilu "manj je več". Ulice in trgi prenesejo le opremo, ki koristno služi določeni rabi ali estetsko dopolnjuje prostor. Dobro oblikovanje zmanjšuje nered na javnih prostorih, spoštuje lokalni karakter ulic in trgov ter ga poudarja s preprostimi in jasnimi modeli, ohranja in izboljšuje obstoječe ambiente ter historične tlake in ulično opremo.

Na koncu pa naletimo tudi na poglavje o umeščanju umetniških artefaktov v javni prostor. Pri tem avtor navaja Camilla Siteja in pravi, da je želja po izoliranju objektov sredi odprtega prostora specifična bolezen moderne dobe. Pogosta napaka je, da iščemo maksimalno velike odprte površine za relativno nepomembne umetnine.

Knjigo dopolnjujejo vložki z dokumentiranimi primeri dobre prakse urejanja javnih prostorov. Obsežno je opisana prenova mestnega središča Birminghama v Veliki Britaniji z novo blagovnico Selfridges (Future Systems). Za zaključek nam je v pomoč še kratek slovarček terminologije urbanega oblikovanja, ki pojasni nekaj osnovnih pojmov.

Glede na pomanjkljive praktične izkušnje z maloštevilnimi projekti urejanja javnih prostorov v Sloveniji Revival in the Square predstavlja dobro izhodišče za vsakogar, ki namerava odločneje ugrizniti v to temo. Knjiga je poučno branje za arhitekte in prostorske načrtovalce, predvsem pa lahko predstavlja koristen priročnik za občinskega urbanista ter razvojnike. Lepo pa bi bilo tudi, če bi jo v roke vzel kakšen od županov. Knjiga namreč ponuja kompleksne odgovore na izzive, s katerimi se zaenkrat naše občinske uprave zaenkrat še niso resno soočile.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

A. Šarec
Ne prezrite, 6.1. 2005, 18:49

Zelo pomembno opozorilo Matevža Čelika na strokovno knjigo o temeljnih premisah urejanja javnih površin v urbanih območjih, ki jih pri nas vse preveč zanemarjamo! Dodam naj le, da naj bi se načrtovanje in upravljanje javnih trgov in ulic navezovalo ne le na parke in zelenene površine, večje trgovske centre ipd. temveč tudi okoli pomembnejših postajališč mestnega in regionalnega javnega potniškega prometa - bodoče mestne cestne železnice (v Ljubljani, na obali, v Mariboru), avtobusov in železnice (v regijah), ki naj bi generirale največ 'premikanja po mestu kot ključne teme vseh urbanih načrtovalskih strategij'; ne pa le parkirišča osebnih avtomobilov (kot npr. v BTC-ju). Čtivo, ki naj bi ga upoštevali udeleleženci npr. urbanističnega natečaja za zasnovo novih Stanežič, zlasti pa pripravljalci nujnih novih strategij prostorskega razvoja občin in prostorskih aktov mest in drugih naselij, ki jih je treba sprejeti v tem in prihodnjem letu.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Transforming cities:
Revival in the Square


Nick Corbett
RIBA Enterprises, London 2004, 168. str.


£ 19.95



na vrh