info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 9. 2003

Javno zasebno partnerstvo za kvaliteto javnega prostora

Maja Simoneti
Večina mest razvitega sveta se v želji za izboljšanjem fizičnega socialnega in ekonomskega okolja pozorno posveča javnemu prostoru. Sledimo lahko urejanju novih trgov, prenavljanju brežin vodotokov, urejanju mestnih ulic, vsega tega v kontekstu strateškega prizadevanja za kvaliteto urbanega življenja. Zaradi obvezno omejenih javnih proračunov se mesta povezujejo z zasebnim sektorjem v inovativne oblike javno – zasebnih partnerstev. Eden izmed najbolj odmevnih primerov take prakse prihaja iz New Yorka.

Leta 1961 je mesto New York reformiralo prostorski red, da bi vplivalo na količino in uporabnost javnih površin v mestu. S tem dokumentom je stotine stanovanjskih in poslovnih stolpnic prejelo posebne ugodnosti v določanju višine objekta, števila etaž, v zameno za urejanje javnih prostorov na svojih zemljiščih. Tako je mesto pridobilo nove zelo raznolike javne odprte in zaprte prostore. Po štiridesetih letih beleži New York na račun tega ukrepa več kot 500 primerov novih trgov, arkad in atrijev, ki so brez omejitev, odprti in dostopni javnosti in podrobno obravnavani v knjigi, ki jo je napisal profesor Jerold S.Keyden s Harvarda.

Osnova za knjigo je bila raziskava teh območij v zasebni lasti, ki so na podlagi zakona, prostorskega reda, dostopni in na uporabo javnosti. Podrobna obravnava skozi slike, načrte, pravni okvir, stanje v prostoru in uporabnost je več kot podlaga za primerjalno analizo. Knjiga je učbenik, ki odkriva podrobnosti dolgoletne prakse izvajanja neke pravne podlage v mestu, in skozi posamezne primere omogoča vpogled v razpon možnosti, priložnosti za uspešne in toge izvedbe zakonskega določila. Gradivo odkriva pomen neumornega prizadevanja mestne uprave, da se tovrstno pravilo v življenju mesta ob posameznih gradnjah izvaja in da želene rezultate.
V najboljših primerih se lepota povezuje s funkcijo in predstavlja enkratna fizična in socialna okolja oddiha in sprostitve v sicer zasičenem centru mesta. V najslabših primerih so to pusta in neuporabna območja, ki si jih uprave počasi prisvajajo nazaj.

Problematiko javnega prostora je pri nas odprlo šele zadnje desetletje. Kljub kratkemu času pa se posledice delitve na javno in zasebno lastnino že očitno odražajo v prostoru. Problemi vzdrževanja, ki smo jim bili priče v prvih tranzicijskih letih, se danes umikajo problemom urejanja novih in kvalitetnih javnih prostorov. Zadoščenje, ki so ga občinske blagajne čutile zaradi privatizacije zemljišč in odpisa odgovornosti za vzdrževanje, ni vplivalo na potrebo po urejenih in vzdrževanih javnih prostorih v naših naseljih. Neprimerno bolj izkušeni nam sporočajo, da privatna lastnina ne sme biti ovira za dosego skupnih ciljev v javno dobro.

Ob branju te knjige postane urbanistom, arhitektom, krajinskim arhitektom, pravnikom in meščanom razumljivo, kakšne so priložnosti in problemi v oblikovanju, vzdrževanju in financiranju uveljavljanja privatnih zemljišč v javni rabi. Izkušnje iz New Yorka sporočajo pripravljavcem novih prostorskih redov občin v Sloveniji naj pri določanju javnega interesa ne bodo malenkostni, lastnina in območja javnega dobra naj ne zameglita zavesti o potrebah po javnem prostoru. Poti do rešitev so lahko bolj ali manj unikatne, brez dvoma pa so rešitve dosegljive samo v sodelovanju in povezovanju. Knjiga je spodbuda za uradnike, lastnike zemljišč in predstavnike civilne družbe, saj jim odkriva nov pogled na njihovo vlogo v zagotavljanju dostopnih in vitalnih javnih prostorov.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

dr.Boris Gaberščik
družba še ni sposobna artikulirati javnega interesa, 4.2. 2004, 16:02

V vseh letih po osamosvojitvi in uvedbi novega ekonomskega sistema je naša družba preokupirana z denacionalizacijo, privatizacijo in ekonomisticizmom skrajnega kapitalizma, ki vse bolj izgublja socialno vsebino in prostorsko kvaliteto, je vse bolj izkoriščevalski in špekulantski, kar se najbolj odraža v vedno novih stanovanjskih aferah, nekontroliranih zemljiških, lokacijskih in gradbenih dogodkih. Še daleč smo od tega, da bi bili kot družba sposobni artikulirati javni interes v vseh njegovih dimenzijah. Običajna skrb za socialno in gospodarsko infrastrukturo, ki se običajno omejuje na javno lastništvo zemljišča, moramo nadgraditi s javno skrbjo za celovito kulturno krajino in mestno podobo torej tudi na prostor v zasebni lastni. Kulturna podoba mesta ne more biti deljiva na javno in privatno arhitekturo. Arhitektura zasebnega investitorja ne živi avtonomno v praznem prostoru. Zasebni investitor in arhitekt se morata zavedati da so ovblikovanjem arhitekture same zgradbe, z njeno zunanjšino in opno artikulirata javni cestni in tržni prostor. Ta pa ni njegova lastnina temveč last javnosti in vseh občanov, ki financirajo javne prostore iz davkov in prispevkov.

Ales Primc
KUPIM, 11.3. 2006, 13:22

Kupil bi knjigo, ali lahko v Sloveniji?

LP ALES PRIMC


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Jerold Kayden
Privately Owned Public Space
The New York Expirience

John Wiley and Sons, USA, 2000



na vrh