Večina mest razvitega sveta se v želji za izboljšanjem fizičnega socialnega in ekonomskega okolja pozorno posveča javnemu prostoru. Sledimo lahko urejanju novih trgov, prenavljanju brežin vodotokov, urejanju mestnih ulic, vsega tega v kontekstu strateškega prizadevanja za kvaliteto urbanega življenja. Zaradi obvezno omejenih javnih proračunov se mesta povezujejo z zasebnim sektorjem v inovativne oblike javno – zasebnih partnerstev. Eden izmed najbolj odmevnih primerov take prakse prihaja iz New Yorka.
Leta 1961 je mesto New York reformiralo prostorski red, da bi vplivalo na količino in uporabnost javnih površin v mestu. S tem dokumentom je stotine stanovanjskih in poslovnih stolpnic prejelo posebne ugodnosti v določanju višine objekta, števila etaž, v zameno za urejanje javnih prostorov na svojih zemljiščih. Tako je mesto pridobilo nove zelo raznolike javne odprte in zaprte prostore. Po štiridesetih letih beleži New York na račun tega ukrepa več kot 500 primerov novih trgov, arkad in atrijev, ki so brez omejitev, odprti in dostopni javnosti in podrobno obravnavani v knjigi, ki jo je napisal profesor Jerold S.Keyden s Harvarda.
Osnova za knjigo je bila raziskava teh območij v zasebni lasti, ki so na podlagi zakona, prostorskega reda, dostopni in na uporabo javnosti. Podrobna obravnava skozi slike, načrte, pravni okvir, stanje v prostoru in uporabnost je več kot podlaga za primerjalno analizo. Knjiga je učbenik, ki odkriva podrobnosti dolgoletne prakse izvajanja neke pravne podlage v mestu, in skozi posamezne primere omogoča vpogled v razpon možnosti, priložnosti za uspešne in toge izvedbe zakonskega določila. Gradivo odkriva pomen neumornega prizadevanja mestne uprave, da se tovrstno pravilo v življenju mesta ob posameznih gradnjah izvaja in da želene rezultate.
V najboljših primerih se lepota povezuje s funkcijo in predstavlja enkratna fizična in socialna okolja oddiha in sprostitve v sicer zasičenem centru mesta. V najslabših primerih so to pusta in neuporabna območja, ki si jih uprave počasi prisvajajo nazaj.
Problematiko javnega prostora je pri nas odprlo šele zadnje desetletje. Kljub kratkemu času pa se posledice delitve na javno in zasebno lastnino že očitno odražajo v prostoru. Problemi vzdrževanja, ki smo jim bili priče v prvih tranzicijskih letih, se danes umikajo problemom urejanja novih in kvalitetnih javnih prostorov. Zadoščenje, ki so ga občinske blagajne čutile zaradi privatizacije zemljišč in odpisa odgovornosti za vzdrževanje, ni vplivalo na potrebo po urejenih in vzdrževanih javnih prostorih v naših naseljih. Neprimerno bolj izkušeni nam sporočajo, da privatna lastnina ne sme biti ovira za dosego skupnih ciljev v javno dobro.
Ob branju te knjige postane urbanistom, arhitektom, krajinskim arhitektom, pravnikom in meščanom razumljivo, kakšne so priložnosti in problemi v oblikovanju, vzdrževanju in financiranju uveljavljanja privatnih zemljišč v javni rabi. Izkušnje iz New Yorka sporočajo pripravljavcem novih prostorskih redov občin v Sloveniji naj pri določanju javnega interesa ne bodo malenkostni, lastnina in območja javnega dobra naj ne zameglita zavesti o potrebah po javnem prostoru. Poti do rešitev so lahko bolj ali manj unikatne, brez dvoma pa so rešitve dosegljive samo v sodelovanju in povezovanju. Knjiga je spodbuda za uradnike, lastnike zemljišč in predstavnike civilne družbe, saj jim odkriva nov pogled na njihovo vlogo v zagotavljanju dostopnih in vitalnih javnih prostorov.
na vrh
|
| Jerold Kayden
Privately Owned Public Space
The New York Expirience
John Wiley and Sons, USA, 2000
|
