info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
5. 11. 2008

Urejanje parkov po britansko

Maja Simoneti
Kompleksno urejanje zelenih površin v slovenskih naseljih v glavnem ni zagotovljeno. Očitno resen problem predstavljajo zaščita, razvoj in prenova. Vsekakor pa tudi za res kakovostno vzdrževanje še niso izpolnjeni vsi pogoji.

Včasih je bila majhnost naših naselij in vsesplošna dobra dostopnost naravnega okolja argument proti urejanju mestnih površin, zdaj ko je tudi Slovence skrb za zdravje premaknila na kolesa, v tek in k pešačenju, je vprašanje dostopnih in urejenih mestnih zelenih površin postalo bolj oprijemljivo. Ogledovanje za primeri dobre praske je najcenejši način za oblikovanje lastnega, potrebam našega okolja prilagojenega , sistema za urejanje. Preden se navdušimo nad kakšnim idealom jih je dobro spoznati vsaj nekaj. Ker je na področju urejanja zelenih površin Slovenija brez posebne tradicije, ima priložnost da prevzame zase najbolj učinkovite prijeme. Britanski parkovni sistem odraža tako mero stabilnosti in prilagodljivosti, da ga je vredno proučiti in prevzeti uporabne sestavine.

Četrtino Londona zasedajo parki in vrtovi. Dokazani ekonomski, predvsem pa tudi zdravstveni učinki parkov in gibanja so siceršnjo priljubljenost narave v mestu povečali tudi med najbolj racionalnimi investitorji. Vprašanje zato ni ali potrebujemo park, ampak kako ga učinkovito urejati. Ker pod urejanje sodijo tako načrtovanje kot prenova in vzdrževanje, je britanski tradiciji zavezan in hkrati za novosti dobro vpojen sistem, še posebej zanimiv tudi za druge, ki iščemo pot do učinkovitega sistema upravljanja.

Število strokovnih, neprofitnih, vladnih in lokalnih ustanov, skladov in pobud na različnih ravneh in področjih je v Britaniji tako veliko, da se v vsakem parku srečate z več kot tremi. Prav to, praktični rezultati vidni v posameznih parkih in vrtovih, pa je najbolj značilno za britanski model upravljanja s parki.

V Londonu s parki upravlja mestni oddelek za parke in odprt prostor (Parks and Open Space). Londonski parki, vrtički, otroška igrišča, pokopališča in drugi odprti prostori pa so dodatno vzdrževani in urejeni za rabo še preko sistema, ki ga zagotavljajo lokalne skupnosti in številnih drugih načinov. Za čiščenje in osnovno vzdrževanje skrbijo lokalne skupnosti. Klopi in drevesa pogosto podarijo posamezniki, za prenove igrišč in zgodovinskih parkov je možno pridobiti sredstva nacionalne loterije, za zgodovinske parke in vse gosi in race v parkih skrbi kraljica. Različni skladi in fundacije prispevajo za določene parke in ureditve in tako skrbijo za drevesa, vodne motive, kipe, nasade in igrišča.

Podobno kot za vzdrževanje in prenovo je poskrbljeno tudi za rabo in red v parkih in vrtovih. Ukrepi, ki zagotavljajo varnost in sožitje rab se v parkih uveljavljajo iz različnih naslovov. Vsi londonski parki so ponoči zaklenjeni in v mraku osvetljeni. Trenutno so parki zaprti med 11 zvečer in peto zjutraj, vrtovi pa med peto popoldan in sedmo zjutraj. Table na vhodu poleg načrta parka običajno vključujejo tudi informacije o osnovnih pravilih rabe in sveža obvestila, kot je na primer razlaga mestnega oddelka o nujnem poseku izjemno velikega drevesa, ki preprečuje razburjanje uporabnikov. Posamezna pravila, kot so na primer zahteva o odstranjevanju pasjih iztrebkov ali opozorilo na video kamere, prepoved hranjenja živali ali pravila uporabe otroškega igrišča, so dodatno predstavljena na drugih označevalnih tablah.

Povezanost z naravo je Britancem v krvi in v času zavzemanja za trajnostni razvoj Britanija doživlja pravo eksplozijo prizadevanj za učinkovito upravljanje z zelenimi površinami. Dvoma o vlogi parkov za vsakdanjo kakovost življenja ni.


Več:
>>Towards and excellent service for parks and open spaces

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

mbh
drevesa pri nas..., 7.11. 2008, 07:20

http://www.dolenjskilist.si/2008/11/06/9312/novice/obcine/Bo_v_mes tu_padel_se_en_drevored/
Mislim, da to ne rabi komentarja :(


Maja
Komentar je potreben!, 7.11. 2008, 09:20

Komentar na dogajanje v Novem mestu je nujen. Način argumentacije za izvedbo poseka dreves je treba izpostavitit javni in strokovni kritiki. Če v Novem mestu ljudi ne skrbi odnos uprave do mestnih dreves, je treba tudi to izpostaviti kot pomanjkanje sposobnosti za presojo ukrepov s katerimi se ureja javni, to je skupni prostor mesta.

Svetovalec novomeškega župana, ki je pripravil vlogo za soglasje za posek gabrovega drevoreda, je v tem članku citiran takole: "Hotelski gostje iz svojih sob skozi okna namesto največjega trga na Kranjskem vidijo le krošnje dreves. Tak gabrov drevored bi bil nekje drugje prav lep, a na Glavni trg ne sodi, saj zastira hiše. Šele jeseni, ko listje odpade, se skozi okna vidi trg, Mušič si Glavnega trga ni zamislil kot zeleno površino ampak je drevesa vrisal le kot dekorativni element. Obstaja sicer možnost, da bi gabre še obrezali, a to bi potem kaj lahko izgledalo kot forma viva."

Svetovalec, ki razume drevesa kot dekorativni element, je škodljiv za mestni razvoj. Dekorativna vloga drevesa je vedno bila povezana tudi z njegovo naravo. Danes prevzema drevo v mestu psihofizične funkcije, blaži klimatske in druge okoljske vplive in predstavlja za človeka enega najpomembnejših delov opreme mestnega parterja. Pogled z razgledom na drevo je dragocen in ima skupaj s trgom tudi višjo ekonomsko vrednost kot pogled na sosednje objekte.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Towards and excellent service for parks and open spaces


Hit v londonskih parkih so že nekaj let klasični ležalniki, ki jih študentje najamejo kar za celo sezono.


V vsakem parku je tudi gostinski paviljon, v večjih pa so še dodatni kioski.


Različne table urejajo podrobno rabo v parku. Igrišča so ograjena in namenjena samo otrokom in spremljevalcem.


Pogled na znamenitosti skozi krošnje je zakon. V zadnjih letih so v mestu posadili 40 tisoč novih dreves.

na vrh