info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
5. 11. 2008

Evropska nagrada ljubljanskim urbanistom

Uredništvo
Evropski Svet Urbanistov je v četrtek, 23. oktobra 2008 v Dublinu podelil nagrade za evropske dosežke v urbanističnem in regionalnem planiranju. Oocenjevalna žirija je posebno priznanje podelila tudi projektu raziskav, ki so bile izvedene pred novim prostorskim načrtom Mesta Ljubljana. Nagrada ECTP se podeljuje za strategije, načrte ali razvojne dosežke, ki predstavljajo izreden doprinos h kvaliteti življenja v urbanih in podeželskih delih Evrope.

Mednarodna žirija, ki so jo sestavljali Roger Smook, Rachel Kenny, Kaliopa Dimitrovska Andrews, Istvan Schneller in Petter Wiberg, je ocenila, da si projekt Ciljne raziskave kot osnove za pripravo novega prostorskega načrta Mesta Ljubljana zasluži Posebno priznanje VII. evropske nagrade za dosežke v urbanističnem in regionalnem planiranju 2008.

Žirijo je prepričala vsestranska narava projekta, izbor pa je pospremila s komentarjem, da so predstavljene študije odlična osnova za povezano strateško in lokalno načrtovanje metropolitanske regije. Žirijo je impresionirala uporaba analitičnih orodij in metodologije, ki so jih uporabili izdelovalci, označila jih je kot prepričljive in verodostojne, zato je bila mnenja, da si zaslužijo posebno priznanje. Pri tem pa ni pozabila tudi na komentar, ki se po dolgotrajni paralizi prostora v Ljubljani, ko se skoraj nič ni gradilo in se trenutno dostikrat zdi, da se dogaja velika nekontrolirana razprodaja prostora, zdi več kot na mestu:

"Komisija ocenjuje, da je tovrsten analitičen, z neizpodbitnimi dejstvi podkrepljen pristop k planiranju vreden promocije. Še posebej v odnosu do agresivnih developerjev, ki restrikcije urbanistov doživljajo zgolj kot oviro za »nemoteno« delovanje nepremičninskega trga. Opozorila je še, da tovrstne študije oz. strokovne podlage pomenijo le začetno stopnjo v obsežnem procesu planiranja in šele čas bo pokazal, v kolikšni meri bodo upoštevane v Izvedbenem prostorskem načrtu".

Omenjeni projekt je septembra letos prejel tudi Priznanje Maksa Fabianija, ki je osrednja nagrada za dosežke v prostorskem načrtovanju v Sloveniji. S tem ko je projekt prejel Priznanje Maksa Fabianija, se je kot slovenska nominacija uvrstil v izbor za VII. Evropsko nagrado za dosežke v urbanističnem in regionalnem planiranju 2008.


Več:
>>Nagrada Maksa Fabianija za leto 2008 TrajekT 16. 9. 2008
>>Ciljne raziskave kot osnova prostorskega načrta TrajekT 22. 9. 2008

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Šišmaš, 6.11. 2008, 10:08

Če se ne motim je Kaliopa D. A. (članica komisije) s firmo Urbanistični institut sodelovala pri pripravi t.i. strokovnih podlag za prostorski plan, kot kooperant LUZa. Komentar k resnosti tega dosežka bi bil res smešen...

Miha
resnost dosežka se odraža v planu, 6.11. 2008, 14:22

Komisjja je bojda opozorila na to, da bo da bo šele čas pokazal na to v kakšni meri bodo podlage upoštevane v novem načrtu. Strokovne podlage so argument za izdelavo načrta. Če ne bodo upoštevane, niso dovolj prepričljive ali niso dovolj dobro skomunicirane. Koliko so poštevane, najbolje vedo njihovi avtorji, ki delajo novi načrt. O tem bi jih bilo zanimivo kaj vprašati. Čas naj ne bi bil razsodnik, ker posegi v prostor niso eksperiment.
Seveda pa so, vsaj za druge slovenske urbaniste, zanimive tudi omenjene uporabljene metode in druge podrobnosti iz projekta kot je na primer vprašanje, kako vsestranske podlage so izdelali v praktično monostrokovni skupini..


MC
Brez naslova, 6.11. 2008, 19:43

Že pri članku "Ciljne raziskave kot osnova prostorskega načrta", ki je bil septembra objavljen na TrajekTu, sem se spraševala, zakaj se toliko poudarja metodologija (?) in kakšna je pravzaprav vsebina teh strokovnih podlag in kakšne so ugotovitve?

Anonimnez
iz arhiva, 10.11. 2008, 12:10

"Anonimnez
Brez naslova, 22.9. 2008, 13:42

Bojan ........, študije so za birokrate, resni arhitekti stvari gledajo celostno. Če bi se Cerda in Haussman Barcelone oz. Pariza lotila z analizami in študijami, bi končala na smetišču zgodovine. Meni se kozla od študij, urbanist je širok poklic, ki zahteva široko znanje, študije pa naročajo ekonomisti, ki serjejo po našem urbanizmu, da lahko z njimi mahajo naokoli in zavajajo javnost. Skratka Bojan odloči se, si arhitekt ali birokrat."

...da le ne bi bile "strokovne podlage" pripravljane v duhu zgornje opazke - za potrebe urbanizma kot "širokega poklica", študije in analize pa naj bi potrebovali samo birokrati; očitno so v Evropi bolj birokratsko naravnani tudi v urbanistični stroki, če za take stvari celo nagrade delijo - bistveno pri vsem pa je, da naj bi bile študije in analize tudi praktične vrednosti, čeprav kakšnega urbanista "širokega poklica" zmotijo potem pri neomejenih fantazmah, kaj vse lahko s prostorom počenja (posebno še, kadar mu "na dušo pihajo" kakšni pomembnejši investitorji)


Anonimnez
Brez naslova, 10.11. 2008, 12:15

Kaj pa pravi revizija strateškega in izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta MOL, ki jo izdeluje evropski strokovnjak za področje urbanizma, g. Vogelij?

Anonimnez
Brez naslova, 10.11. 2008, 12:20

Nekaj napotkov za izboljaše prostorskih aktov v delu se razbere tudi v dokumentu, ki se nahaja na naslovu:
https://urbanizem.ljubljana.si/NPA/SPN_OP/Revizija_Okolj skega_porocila_SPN_MOL.pdf


Anonimnez
Brez naslova, 10.11. 2008, 12:23

še več in bolj pomembega je napisanega v objavi na naslovu:
https://urbanizem.ljubljana.si/NPA/IPN_OP/Revizija_Okolj skega_porocila_IPN_MOL.pdf


Anonimnez
iz revizije, 10.11. 2008, 14:02

Splošne ugotovitve
Očitno so izvajalci OP in IPN delali pod velikim časovnim pritiskom. Iz tega izhaja določena zmeda in nedoslednosti. V časovni naglici je tako ostala nejasna t.i. prva faza strategije, ki naj bi jo obdelali podrobneje v IPN-ju, ostale faze pa tekom časa. ….. Določitev posameznih območij namenske rabe in površine namenske rabe prostora mora pri umeščanju upoštevati določila posameznih predpisov v zvezi z varstvom voda, varovanja človekovega zdravja in zagotavljanja varnosti, varovanja naravnih vrednot, kulturne dediščine in ostalih relevantnih segmentov vplivov. Pri tem mislimo na določena območja, kjer so posegi zakonsko omejeni (odloki, pravilniki, uredbe): področja krajinskih parkov, vodovarstvenih območij, zavarovanih naravnih vrednot, poplavnih, erozijskih območij,…. Strogo mora slediti trajnostnim načelom ravnanja z okoljem, načinom in rešitvam umeščanja dejavnosti in aktivnosti v prostor, ki bodo zmanjšale negativne učinke na okolje oziroma človeka. Spodbujati načine in vrste gradenj, ki zagotavljajo energetsko učinkovitost, uporabo obnovljivih virov energije. Predvidevati dokončno ureditev komunalne infrastrukture (kanalizacijski sistemi, čistilne naprave,…). …….Vsebino IPN bi morali korigirati z naslednjimi odprtimi zadevami prostorskega načrtovanja, ……: Poglaviten problem predstavljajo predlagani posegi na prvo kategorijo kmetijskih površin. Pri tem gre za poseganje na kmetijska zemljišča, kjer bi za kakovostno odločitev o tem nujno potrebovali strokovne podlage. S podlagami bi dobili analizo, ki bi razrešila dilemo med varovanjem in rabami. Tako bi imeli jasno predstavo in argumente o "regionalni ekonomiki", na podlagi česar se na območju MOL pospešuje gradnje poslovno-proizvodnih con, v povezavi z ugodnimi prometnimi povezavami. Sem štejemo tudi delovno populacijo, ki potrebuje zaposlitev na področju prebivanja, s čimer razbremenjuje prometne tokove in s tem okolje. Ker je MOL gospodarsko oslabljena, potrebuje nove prostore za razvoj. Dinamika razvoja prostora s področja prometa, poselitve in spremljajočih namembnosti prostora mora biti v prostorskih aktih opredeljena, sicer se trajnostnega razvoja naselij ne da okoljsko nadzirati - najprej je treba poskrbeti, da se dokončno pozidajo in ustrezno uporabijo razpoložljive nezazidane površine znotraj naselij, nato se izvede sanacija glede poplavnih nevarnosti in se posledično načrtuje gradnja na poplavno zavarovanih območjih, šele nato se lahko usmeri gradnja tudi na ostale razpoložljive površine. Usklajevanje predlagane gradnje železniške infrastrukture in hidroelektrarn je puščeno za fazo načrtovanja na državnem nivoju, kar pomeni, da usklajevanja ne bo in da bo državni prostorski načrt preprosto prekril občinskega. Vemo pa, da gre za enovit načrt mesta. ………V IPN-ju niso zajete večje urbanizirane površine, kot na primer: Tobačna tovarna, območje med draveljskimi bloki, »šmartinka« in podobno.


Anonimnez
Brez naslova, 10.11. 2008, 14:43

Odkod potemtakem tako navdušenje "komisije" nad LUZovim izdelkom? Šišmaš torej ali z drugimi besedami "roka roko umije" oz. jaz tebi ti meni. Sicer se bo pa itak kmalu pozabilo na te "okoliščine" in slava bo ostala...

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
ETCP (The European Council of Spatial Planners) je krovna organizacija, ki združuje vse glavne nacionalne inštitute in zveze planerjev v Evropi. Evropske nagrade za dosežke v urbanističnem in regionalnem planiranju se podeljujejo na dve leti.Nagrade predstavljajo pomembno iniciativo za oceno stanja prostorskega planiranja v Evropi in služijo kot nagrada za izstopajoče primere planerskih rešitev in za promocijo širitve dobre prakse med delujočimi v praksi, tistimi, ki sprejemajo odločitve, investitorji in občani. Nagrado so začeli podeljevati leta 1990/91, ko so jo skupaj organizirali Generalni direktorat za regionalno politiko Evropske skupnosti in ETCP.


Na projektu raziskav za nov ljubljanski mestni načrt je delala ekipa LUZ d.d. Ferdo Jordan, Bernarda Bevc, Nina Bizjak Komatar, Karla Jankovič, Jakob Klemenčič, Katarina Konda, Urška Kranjc, Mery Lončar, Petra Pušnik, Janja Solomun, Petra Vertelj Nared in Jure Zavrtanik ter zunanji sodelavci dr. Ilka Čerpes, Janez Koželj in dr. Aleš Mlakar.

na vrh