info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
13. 11. 2008

Upadanje prebivalstva ni neuspeh
Kako se Slovenija, Ljubljanska urbana regija in Mestna občina Ljubljana pri načrtovanju soočajo z demografsko krizo, ki je zajela razvite države? O tem bo prihodnji torek 18.11. 2008 predaval Aleksander Jakoš, geografa in zgodovinar, raziskovalec na Urbanističnem inštitutu RS v Ljubljani. Predavanje bo potekalo v prenovljeni knjižnici UIRS na Trnovskem pristanu.

Rast števila prebivalcev v razvitih državah se je popolnoma ustavila. Demografski prehod v Evropi se ni končal z nizkimi vrednostmi koeficientov rodnosti in umrljivosti, ampak se je nadaljeval s padanjem rodnosti pod vrednosti, ki še omogoajo vsaj obnavljanje prebivalstva.

Tudi Slovenija se srečuje s tem problemom, ki bo postal najbolj očiten v naslednjih tridesetih letih. Sindrom rasti števila prebivalcev je v Sloveniji pri planiranju še vedno tako močno zasidran, da je znižanje števila prebivalcev sinonim za neuspeh. Gre za veliko zmoto, saj moramo načrtovati razvoj za nove prihajajoče generacije prebivalstva, čeprav so te bolj maloštevilne, zato pa glede svojih pričakovanj kvalitete življenja in družbenega (tudi komunalnega) standarda mnogo bolj zahtevne. Zato moramo graditi nova in večja stanovanja, družbene objekte, dvigovati kvaliteto infrastrukture in na splošno optimistično načrtovati razvoj za nove generacije.

Tokratni predavatelj Aleksander Jakoš, raziskovalec z Urbanističnega inštituta RS, z gotovostjo trdi, da bo vsak, ki bo uspešnost razvoja v Sloveniji in njenih občinah pogojeval z rastjo števila prebivalcev, doživel v naslednjih tridesetih letih neuspeh. Konkretno bo problematiko prikazal na primeru Ljubljanske urbane regije in v njenem okviru še posebej Mestne občine Ljubljana, kjer prav na področju demografije prihaja do velikih razhajanj med željami občin po rasti števila prebivalcev in sedanjo realno demografsko sliko.


Več:
>>Urbanistični inštitut RS

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh