info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
25. 11. 2008

Kontinuiteta mest: renesansa ali zaton?

Marjan Hočevar (v imenu SSD)
V okviru tradicionalnega srečanja slovenskih sociologov, ki bo od 26. do 28. oktobra potekako v Piranu, bo v veliki dvorani Fakultete za družbene vede jutri, 26. novembra 2008 ob 19.00 potekala okrogla miza Slovenskega sociološkega društva z naslovom Praznjenje mest v razmerah virtualizacije in privatizacije javnega življenja.

Raziskovalec zgodovine mest Lewis Mumford je v začetku šestedestih let prejšnjega stoletja označil mesta za značilno uravnoteženo napetost v prostorski organizaciji družbe med "kontejnersko" in "pretočno" vlogo, oz. med naseljenostjo in mobilnostjo. Ta napetost naj bi zagotavljala neproblematično in trajno dinamičo načelo kontinuitete mest. Trajno dinamične napetosti urbanega reda naj bi vplivale na druge ključne vidike družbenih razmerij, npr.: med javnostjo in zasebnostjo, kontinuiteto in spreminjanjem, centralnostjo in marginalnostjo ali med varnostjo in odprtostjo. Urbanolog Richard Sennet pa je kmalu za tem, ob pojavu suburbanizacije, že podvomil o trajni uravnovešenost teh napetosti, ko je izpostavil trditev o izginjanju "javnega človeka" in s tem slabitev, predvsem t.i. performativnih in reprezentativnih funkcij javnih mestnih prostorov. V preteklosti je dogajanje in zapolnjenost na javnih mestnih prostorih - "biti tam" zagotavljalo uravnoteženost z gibanjem - "iti skozi". Kombinacija obojega je bila sploh ena bistvenih značilnosti mest, kot je poudarjala Jane Jacobs. Naravo javnih prostorov pa je naraščajoče zaznamovala vedno večja kontingentnost le-teh s prehodnostjo, mimobežnostjo, gibanjem in kroženjem. Javni mestni prostori tako niso imeli več značaja razločljive krajevnosti, temveč le še ponavljajočih, povsod enakih prostorskosti. Performativne in reprezentativne funkcije javnih mestnih prostorov so prešle v sfero zasebnosti, predvsem dóma, ko gre za posameznike, in v zaprte (poslovne) objekte, ko gre za skupine.

Toda takšen oris "zatona" mest v evoluciji prostorske organiziranosti družbe sloni na povečevanju fizične dostopnosti in še ne upošteva informacijske in telekomunikacijske revolucije v zadnjih dvajsetih letih, ko, vsaj v linearnih (enosmernih) napovedih, virtualna dostopnost zadane mestom končni udarec. Dramatične prispodobe, kot so "časovno-prostorski kolaps", "praznenje geografije", "ubikvitetnost" ali "časovno-prostorsko zgoščevanje" postanejo obvezna podlaga za razprave o "koncu mest", usodah neuspešnih revitalizacijskih pristopov in oživljanju mest ter širše o neizbežni eroziji javnega nasploh. Vzporedno s tehnološko-determinističnimi razpravami potekajo tudi takšne o komplementarnosti in ne zgolj nadomestljivosti fizičnega z virtualnim prostorom, javnega z zasebnim, odprtega z varnim zaprtim ipd. Tudi v praksi se očitno kažeta dve protislovni tendenci, povezani z naraščajočo vlogo telekomunikacijske in informacijske tehnologije. Po eni strani imamo opravka z empirično dokazljivimi znaki renesanse mest po drugi strani pa s prav tako dokazljivimi znaki njihovega zatona.

Na okrogli mizi bomo razpravljali o različnih dimenzijah javnega in zasebnega ter fizičnega in virtualnega, ki v praksi lahko presegajo enostavne, enostranske in linearne predstave o prostorski organizaciji družbe v informacijski dobi. Uvodni razpravljalec, akademik Zdravko Mlinar bo na podlagi konkretnih primerov utemeljeval potenciale komplementarnosti in možnosti produktivnega prežemanja fizičnega z virtualnim, kar bi lahko postala podlaga tudi, dozdevno neplodnim prizadevanjem za oživljanje mestnih središč. Za pritegnitev k udeležbi in razpravi navajamo izsek iz njegove prezentacije:

“.....Svojo pozornost za javno/skupno in zasebno/individualno lahko diferencirano in povezano upoštevamo glede na prostore in zadeve. Na splošno pričakujemo, da bodo javne zadeve obravnavane v javnih prostorih in zasebne zadeve v zasebnih prostorih. Toda v kontekstu informacijske dobe terjajo posebno pozornost ravno odstopanja od tega ustaljenega reda. Danes ne moremo več preprosto slediti vzorom staro grške agore in rimskega foruma. Javne zadeve in delovanja postajajo zmeraj bolj raznovrstne, tako po vsebini, kot po številu udeležencev ter po prostoru in času njihovega pojavljanja. Vse to močno odstopa od nekdaj značilnega skupnega nastopanja na osrednjem mestnem trgu in v prav določenem času....”

Vabljeni razpravljaci so še: Dušica Sefaragić (sociologinja IDIZ, Zagreb), Angelina Svirčić (sociologinja, IDIZ, Zagreb), Vladimir Braco Mušič (urbanist - arhitekt, Ljubljana), Drago Kos (sociolog FDV, Ljubljana), Pavel Gantar (sociolog, Ljubljana), Franc Trček (sociolog FDV, Ljubljana), Oliver Vodeb (studio Poper, komunikolog, Ljubljana); razpravo bo vodil Marjan Hočevar (sociolog FDV, Ljubljana).


Več:
>>Slovensko sociološko društvo

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Slovensko sociološko društvo


na vrh