info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
25. 11. 2008

Kljub krizi v Mariboru načrtujejo nebotičnike

Matevž Čelik
Čeprav je podjetje Konstruktor zaradi pomanjkanja sredstev že zaustavilo gradnjo dveh od treh 17 nadstropnih stolpnic v soseski Betnavski park, pa Konstruktor Invest v sodelovanju z nepremičninskim skladom za srednjo in vzhodno Evropo Ceeref ob Dravi načrtuje obsežno pozidavo, v okviru katere naj bi zgradili tudi 34-nadstropni nebotičnik.

Za območje med Nasipno ulico in železnico v Mariboru že nekaj časa poteka javna razgrnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta. Razgrnitev in možnost za podajo pripomb bo zaključena 1. decembra, zatem pa bo predlog obravnaval mestni svet. Projekt, ki so ga poimenovali Dravska vrata, sega od Drave do Ulice Pariške komune. Na danes praznih in opuščenih površinah so načrtovani novi stanovanjski, poslovni, kongresni, hotelski, trgovski in drugi objekti. V okviru projekta naj bi zgradili tudi novo koncertno dvorano. Skupno je predvidenih 130.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Poleg 34 nadstropnega nebotičnika ob Dravi naj bi postavili še enega s 24 nadstropji.

Za obravnavano območje naj bi bil že leta 1996 izveden mednarodni urbanistični natečaj, na katerem je zmagal znani hrvaški tandem Njirić+Njirić. Letos so investitorji izpeljali nov vabljeni arhitekturno-urbanistični natečaj in pod vodstvom mestnega arhitekta Stojana Skalickega izbrali zasnovo Uroša Lobnika. Rešitve za posamezne najpomembnejše objekte naj bi pridobili z arhitekturnimi natečaji.

V tisku objavljene izjave naključno vprašanih meščanov razkrivajo dvome o realnih potrebah po tako obsežnih novih stanovanjskih in poslovnih površinah v Mariboru pa tudi o možnostih za izvedbo tako velikega projekta. Čeprav naj bi urbanistične dokumente za Dravska vrata sprejeli še letos, posamezni komentarji napovedujejo odlaganje izvedbe projekta za več let. Da je finančna kriza resno segla tudi v slovenski nepremičninski sektor, kaže zaustavitev gradnje v Betnavskem parku, pa tudi odlaganje gradnje Emonike v Ljubljani, kjer je investitor nedavno napovedal odložitev izvedbe projekta za nedoločen čas.

V tem trenutku še ni jasno, kaj bo sprejetje podrobnih prostorskih načrtov, za katerimi stojijo konkretni investitorji s svojimi pobudami, v bližnji prihodnosti pomenilo za prostorski razvoj obsežnih strateških lokacij znotraj mest. Po optimističnem scenariju bo kriza kratkotrajna in bodo investicije kmalu znova stekle. Po manj optimističnih napovedih, pa smo šele na začetku krize, kar bi ob umiku investitorjev lahko pomenilo, da bi prostorski načrti, ki so danes v pripravi, lahko dlje časa blokirali razvoj teh delov mest.


Več:
>>MOM Sektor za urejanje prostora
>>Ceeref

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 25.11. 2008, 18:07

Ja te pa tak vreji, čuj.

Fedja
Dolgčas..., 29.11. 2008, 22:24

Spet steklene kocke... in kdo bo imel večjega....

Marko Močnik
Škoda., 1.12. 2008, 05:00

Škoda, da nam je finančna kriza pricviknila peruti, a v Mariboru se ne damo. Mislim, da nam bo uspelo in da ko bomo enkrat zaćeli z nebotičniki, se ne bomo mogli ustavit. Modernost, napredek, blaginja za Maribor, slovensko mesto luči. Nič nas ne more ustaviti, razen trohica nergačev iz fakultete. Jih bomo že utišali... ali bolje: preglasili!

Frenk Sinatra
S pricviknjenimi perotmi..., 1.12. 2008, 09:45

Nebotičnikov v Mariboru nikoli ne bo, ker se bo izkazalo, da se finančno enostavno ne izplačajo oziroma po prostorih v visokih steklenjačah ni nobenega povpraševanja. Držimo se pri tleh, pa nam bo vsem laže!f

robert gostinčar
zakaj, 2.12. 2008, 10:00

navkljub krizi in navkljub pred desetletjem že izdelanemu natečaju za območje izpostavljam osnovno dilemo. ali maribor sploh potrebuje nebotičnike? ali je cena zemljišč v mestu res tako visoka in povpraševanje po poslovnih in stanovanjskih površinah tako veliko, da je to moč rešiti le z izrazito vertikalno gradnjo? morda pa želimo ustvariti drugačno podobo mesta in biti izvirno prepoznavni po coni nebotičnikov?
aktualna prostorska politika prekinja že ustvarjene značilnosti mesta: preplet naravnih območij z mestnim tkivom. na ta način maribor izgublja že vzpostavljen stik s pohorjem, obronki goric, dravskim poljem, parkovnimi območji ob dravi... ni potrebno ponavljati napake drugih mest ali prenašati vzorce iz ekonomsko in družbeno neprimerljivih okolij. prepotrebne samozavesti mesta ni moč kupiti s (tujim) denarjem.


andrej šmid
papir in resničnost, 3.12. 2008, 20:49

dragi kolegi,
tudi skladovnica papirjev ne spremeni mesta, graditi pa žal ni mogoče brez njih. ni lahko narisati, ni naporno sanjati - pravo vrednost vsak projekt pokaže takrat, ko je zgrajen, uporabljen in oživljen. pljuvanje po sanjah kogarkoli je moralno sporno, saj bržkone izvira iz lastne večvrednosti pljuvalca, pljuvanje po zasnovah in sanjah kogarkoli v javnosti, pa je etično sporno, če pljuvalec ne ponudi alternativnih predlogov. opažam, da so nekateri komentarji zelo nizkotni, saj razkrivajo osebne težave komentatorjev, vsaj nekaj pa jih je za vzorec zanimivih (identiteta mesta - nova tema za razmislek). ampak tak je očitno miselni in čustveni prostor, v katerem se gibljemo: kogarkoli, ki se izpostavi s sanjami o presežku, je treba zatolči nazaj v povprečje. grozno.
meni se zdi osebno težava v tem, da ima maribor redke vsebine centralnih dejavnosti, ki bi stolpnico polnile. ima pa jih vendarle. za primerjavo sem tozadevno preučil graz, aachen in basel, mesta v podobnem velikostnem in hierarhičnem okvirju kot maribor. nekdaj je alternativa v mariboru delovala pod geslom "hrabro, ojštro, dostojanstveno!". in ta predlog je točno v tem slogu.


Marko Močnik
Brez naslova, 5.12. 2008, 18:55

Bravo Andrej Šmid! Čestitam za izvrsten komentar.

bojan
bravo Šmid, 12.12. 2008, 10:46

Bravo Andrej!!!

Take ljudi potrebujemo pri razvoju kateregakoli mesta, ne pa večne pesimiste...


Fedja
Mesta, 12.12. 2008, 11:08

Maribor res ima centralne dejavnosti. Vendar... Prvič: ne izkazujejo prostorske stiske, s katero bi lahko opravičili 30.000-40.000 m2 novih poslovnih prostorov v eni sami zgradbi. Drugič: pogubno za mesto bi lahko bilo koncentrirati vse centralne dejavnosti Maribora v eni stolpnici, ki je daleč od sosesk, v katerih živijo ljudje, ki te dejavnosti koristijo. Tretjič: Aachen, Graz in Basel so vsi večji od Maribora (Aachen 260.000, Graz 250.000, Basel 170.000), vendar se kljub močnemu kapitalu nobeno od teh mest ne kiti z nebotičniki, temveč vzdržujejo vitalna, zanimiva in urejena historična središča, ki jih podpirajo predvsem s centralnimi dejavnostmi. Četrtič: celo stolpnice v Canary Wharfu v velikem Londonu so s težavo napolnili in projekt je bil za developerje poguben. Petič: Ko nebotičnik enkrat postaviš, se ga je težko znebiti, čeprav je neestetski in slabo oblikovan...

Marko Močnik
Fedja pesimist!, 12.12. 2008, 19:41

Kdor bo zgradil nebotičnik, bo verjetno dobro prekalkuliral, če bo projekt rentabilen, an e? Kako ste eni takšni negativci, mi ni jasno. Zgolj ideja o nebotičniku vam vzbudi gnev in odpor, ne da bi pomislili na kaj pozitivnega. Btw, nebotičniki so lahko zelo estetski, kakšna nebuloza Fedje... Ah, dajmo že enkrat te negativce poslat v Basel in Aachen, pa naj bodo tam v svojem raju. Ostali Slovenci, ki si želimo napredka, sodobnosti in prepoznavnosti, pa ostanimo tukaj in bodimo drzni.

Andrej Šmid
dobro jutro, Fedja, 15.12. 2008, 12:36

dragi Fedja,
nisem prišel na ta forum zato da bi me ti učil o grazu, aachenu in baslu. še posebej ne, ker sem si jih ogledal ravno zato, da bi si ustvaril mnenje o mariborskih razvojnih zgodbah na podlagi mest velikosti 100.000-250.000 prebivalcev. Predvsem sem dognal povezavo med investicijskimi potenciali, ki nebotičnike sprožijo, kritično maso mest, siceršnjo razporeditvijo centralnih dejavnosti in drznostjo mestnih uprav.
Tvoja trditev s koncentracijo in razporeditvijo centralnih dejavnosti in gradnjami nebotičnikov preprosto ne drži (je možno preveriti v dejanskem stanju v omenjenih treh mestih). Prav tako ne drži tvoja teza o tem, da se načrtuje stolpnica na mestu, ki je daleč od ljudi - omenjena cona Ta3C je namreč v samem geometričnem središču Maribora in vanjo je dostop silno enostaven za prebivalce vseh štirih mestnih delov - še posebej ob izgradnji povezovalke Puhova - Pariške Komune kot ključne osrediščevalne mestne nove povezave, ki območje obdelave omenjenega OPPN zaključuje na jugu.
Malo smešno je, da se razkazujeva takole v javnosti - če želiš nadaljevati z debato, piši na andrej.smid@gmail.com, če pa se želiš še naprej postavljati, pa nadaljuj sam na tem forumu.


Aljaž
Bo!!!!!!!!!!!!, 17.3. 2009, 10:16

Vi gusteki Ljubljanski te stolpnice so že dokončane....,RETARDI.

PA NAJVEČJI NEBOTIČNIK BOOOOOOOOOO
KAR ZJOČITE SE KER NEBOTE VEČ MELI NAJVEČJEGA
NEBOTIČNIKA.PA ITAK ČE UPATE DA NE BO .......BO GRADNJA SE ZAČNE APRILA LETOS!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!


Fedja
Ja, ja..., 18.3. 2009, 13:41

... seveda so že končane. V zaplankanih lokalnih možganih mogoče. Samo denarja ne bo...

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>MOM Sektor za urejanje prostora
>>Ceeref







Dravska vrata, kot so razgrnjena v predlogu novega podrobnega prostorskega načrta v Mariboru


Dveh stolpnic v soseski Betnavski park ne bodo dokončali.

na vrh