info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
12. 12. 2008

Slovenske sanje: Slourbia

Matevž Čelik
Ena od značilnosti urbanega razvoja zadnjih let v Sloveniji je rast primestnih naselij. Nekoč zaspana podeželska zaledja Ljubljane, Maribora, Kranja, Kopra in drugih mest so z novimi cestami postala bolje povezana z mestnimi središči in se v zadnjih letih intenzivno urbanizirala s številnimi večjimi in manjšimi novimi stanovanjskimi naselji, nakupovalnimi središči in poslovno proizvodnimi conami. Razraščanju sklenjenih nizkih urbaniziranih območij mest, znotraj katerih ljudje potujejo predvsem z avtom, pa kljub načelnim usmeritvam k trajnostnemu razvoju še vedno ni videti konca.

Slovenski primer pa nikakor ni osamljen in specifičen. Kot v prispevku za New Geography ugotavlja ameriški profesor Kirk Rogers, ki že desetletje živi v predmestju Nürenberga, se tudi urbana območja v Evropi nekontrolirano razraščajo, podobno kot v Ameriki ali kateremkoli zahodnem mestu. Kljub temu, da je podoba evropskih mest zavita v mitologijo, ki vključuje romantično razmerje med načrtovalci in zelenimi politiki, podoba evropskih mest, kot urejenih zgodovinskih krajev, dobro povezanih z javnim prometom ne ustreza povsem dejanjskemu stanju. Predvsem pa, po Rogersovem mnenju ne odraža popolnoma slike o tem, kako večina Evropejcev živi.

Realnost naj bi bila približno takšna: v prenovljenih mestnih jedrih evropskih mest živijo predvsem premožni ljudje, ki so pogosto brez otrok. Mestna središča so tako redko naseljena, kot še nikoli v svoji zgodovini. Množice prebivalcev evropskega srednjega razreda svoja stanovanja iščejo v predmestjih. Iz svojih enodružinskih hiš in stanovanjskih sosesk se vsak dan vozijo v pisarne v mestnih središčih, poslovnih parkih na robovih mest in druge kraje z industrijskimi parki, ki se držijo mest. Profesor Rogers trdi, da Nemčija v tem smislu, ne izgleda veliko drugače, kot Amerika ali Kanada.

Tudi lastništvo osebnih avtomobilov je v Evropi na nivoju Ameriškega, kljub naporom pri urejanju peš in kolesarskih poti in vzpodbujanju ljudi k kolesarjenju in pešačenju, se bo po mnenju profesorja Rogersa veliko Evropejcev tudi v prihodnosti še vedno vozilo z avtom. Ideologija nasprotovanja avtomobilom in razraščanju suburbanih območij je sicer vse močnejša, vendar ljudje cenijo predvsem varnost, zasebnost, dovolj prostora in mobilnost. Zato bo po mnenju Rogersa evropska verzija "ameriških sanj" tudi na stari celini v bodoče še vpivalala na prostorski razvoj suburbanih naselij.

Različne raziskave so že večkrat potrdile, da večino slovenskih potrošnikov stanovanj predstavljajo potencialni graditelji ali kupci enodružinskih hiš, ki si želijo svoje domove sredi zelenja. Temu ustreza tudi razvoj ponudbe stanovanjskih naselij v primestnih naseljih v Sloveniji, kjer se pojavljajo novi in novi projekti. Kljub temu, da je razvoj primestnih naselij v Sloveniji podobno pogojen kot v razvitih delih stare celine, pa so razlike opazne. Primestni kraji se ne širijo načrtovano, temveč glede na poslovne interese zasebnega nepremičninskega sektorja. Rast naselij pa ne poteka vzporedno z načrtovanjem javnega potniškega prometa, kolesarskih povezav, šol in vrtcev ter druge infrastrukture.

Glede na določila koalicijske pogodbe naj bi nova slovenska vlada vzpostavila večji nadzor nad širjenjem urbanih območij. Glede na pogodbo naj bi ministra Erjavec in Pogačnik za preprečitev zlorabe zaokroževanj naselij z intenzivno pozidavo najboljših zemljišč sprejela uredbo o spremembi namembnosti rabe kmetijskih zemljišč, ki bo na strokovni osnovi usmerjala gradnjo na manj primernih zemljiščih in zaščitila najboljša kmetijska zemljišča in območja v Naturi 2000. Nova vlada se zavzema tudi za to, da bi prostorsko načrtovanje preseglo zgolj usmerjanje razvoja poselitve oziroma graditve objektov in naprav, temveč bi integralni del prostorskega načrtovanja postalo tudi krajinsko načrtovanje.


Več:
>>Eurourbia: Personal View / New Geography

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 13.12. 2008, 15:12

Spoštovani Matevž, če bi komentarju, oziroma povzetku komentiranja dodali še osebno stališče bi imel članek celo smisel, tako pa nimamo kaj komentirati. Pri nas nihče ne reče, to kar počnemo je svinjarija, dajmo nekaj spremeniti. Drek pa krajinsko urejanje, treba se je vprašati, kako ustaviti urban sprawl, kako preprečiti pozidavo kmetijskih zemljišč in sekanje gozdov. Primer industrijske cone Šentjur pri Kranju je vzorčen primer te svinjarije in česa ne smemo početi. Podobno se dogaja v Logatcu in ob avtocesti med Postojno in Razdrtim. Vsaka vas hoče imeti svoj logistični center in industrijsko cono. Za zjokat res. To ni stvar, ki bi jo vlada morala urejati desetletje, ker jo lahko uredi čez noč! Ne nadzor nad širjenjem urbanih območij, ampak ustavitev širjenja za vsako ceno! Danes ne jutri! Znotraj mest je polno degradiranih zemljišč. Lep primer je Tržaška v Ljubljani. Okoli nje lahko zgradimo 1000 stanovanj in 100 parkov. Vse je stvar prostorskega urejanja, ki je tudi domena Mestne občine. Mesta se nimajo več kaj širiti, sploh ever! Potrebna je koncentracija znotraj obstoječih zazidljivih območij, alternativa temu je kvečjemu kmetovanje, ki je v velikem upadu, oziroma se koncentrira okoli zadrug. Priložnost Slovenije je ekološko kmetovanje, kot alternativa španskemu in francoskemu, to je edin način, da se slovenski kmet obdrži. Tisti, ki smatra hišice na obrobju mesta kot demokratično izbiro, naj se zaveda, da je njegovo početje vse prej kot demokratično do vseh, ki zahtevajo zeleno krajino, gozdove in omejitev izpustov. Skratka, če to počnejo Američani, še ni noben argument, da lahko to počnemo tudi mi. Vem, da to ni poanta prispevka je pa nujno stališče in izhodišče. Nobene suburbane soseske več!

JakaV
Brez naslova, 13.12. 2008, 20:35

največja utopija je v tem da dejansko verjamemo da vse skupaj lahko rešimo. ta komentar je prav tipičen predstavnik ultra-konzervativnega, če že ne obče-evropskega pa definitivno slovenskega odnosa (odnos stroke) do grajenega okolja. medtem ko se v preostalih delih sveta ne veliko pogovarjajo kako živeti, preživeti v okolju kot je 'urban sprawl', kako ga humanizirati če hočete; se pri nas osredotočamo zgolj in samo na njegove negativne implikacije. enkrat sem celo zasledil neko ekonomsko študijo, ki je pokazala da sta tako propagirana 'density' kot 'urban sprawl' približno enako racionalna iz večih vdikov ...

andrej
Brez naslova, 14.12. 2008, 17:10

JakaV ti si pa res trčen, ali pa bereš 10 let stare publikacije. Prosim povej mi, kje piše, da je urban sprawl v čemerkoli racionalen. Razen če vzameš za zgled NewYorški Bronx ali LosAngeleski East Side in rečeš temu racionalna izraba prostora. Kar po kvantitativnem merilu celo je, kvalitativno pa je tak prostor vreden nič. Nasprotno mislim, da so problem ravno tebi podobni skeptiki, ki mislijo, da se nič ne da narediti in da je potrebno sprejeti "zakonitosti modernega" mesta. V resnici imaš s tega stališča bistveno bolj konzervativne poglede ti, saj so res okoreli in zastareli, oz. še vedno živiš v osemdesetih. Medtem so se kriteriji in problemi urbanizma popolnoma spremenili, danes so gozd in vode bistveno pomembnejše od komforta slehernika, ki ga lahko v zadovoljivi meri izpolni tudi v mestu. Prosim res mi povej, katera je tista famozna publikacija, ki na kakršenkoli način razen z vidika komforta zagovarja urban sprawl. Najbolj neverjetno se mi pa zdi, da tako stališče zagovarja arhitekt, če to si seveda.

Luka
zakaj tako?, 15.12. 2008, 15:05

Tudi jaz bi si želel da bi argumenti v debatah prerasli izjave tipa "sem nekje enkrat prebral". Mislim da bi to bil korak v pravo smer glede kakovosti debate.
Drugače pa bi opozoril na to, da v zgoraj omenjenem članku avtor kot ključne prednosti suburbije izpostavi "security, privacy, space and mobility". S tem bi se, vsaj v našem prostoru, težko strinjal. Varnost je v mestih vprašljiva predvsem za otroke in ostarele. Vendar če smo iskreni, gre bolj za (ne)varnost v prometu, kot pa pred resničnim kriminalom. Zasebnost in prostor sta glavna reklamna slogana za nove hiše v obmestju. A če si nove objekte ogledamo z neobremenjenimi očmi lahko vidimo, da bo zaradi velikosti parcel zasebnost vprašljiva. Mobilnosti pa je sploh omejena na voznike avtomobilov in je praktično neizvedljiva za vse ostale skupine prebivalcev. To bo še posebej pomembno postalo v naslednjih letih, ko se bo prebivalstvo pri nas pričelo drastično starati.
Kot eden glavnih argumentov za razcvet pozidave v obmestnih območij pri nas se mi zdi predvsem cena gradnje hiše na obrobju, v primerjavi s ceno stanovanja v mestu. Ker je izgradnja osnovne infrastrukture vračunana v ceno stanovanja (obogatena še s špekulanskimi dobički investitorjev), med tem ko ob izgradnji hiše strošek opremljanja z infrastrukturo vseeno nekako obvisi na ramenih občine, je hiša na obrobju za mlade družine lažje, oziroma sploh dosegljiva. Stanovanje v mestu pač ni.


Peter
Brez naslova, 16.12. 2008, 14:19

Evo, podobna zgodba kot na Krasu. Vsi vse vemo, kaj je narobe in kako se ne bi smelo narediti, pa se kljub temu dogaja in zakaj - ker nima noben jajc, da bi dopolnil, spremenil Uredbo o prostorskem redu Slovenije in natančno zapisal kriterije kaj se sme in kaj ne, se pravi pravno opredelil dejanja, posege, programe itd.
Tako pa tipično slovenceljsko: kričati kaj je vse narobe, kazati s prstom na druge sam pa ne narediti ničesar.
In da ne bo nesporazuma: Pripravljavec za dopolnitev Uredbe o prostorskem redu Slovenije je MOP, Direktorat za prostor. Sami pa lahko pripomoremo k njeni kvaliteti.


Anonimnez
Brez naslova, 16.12. 2008, 15:32

Peter se strinijam, vendar problem ni v tem, da nihče nima jajc, da bi to spremenil, ampak da nihče NE SME tega spremeniti, ker je v igri preveč interesov. Mi lahko pripravimo še tako odlično uredbo, pa je ministrstvo ne bo sprejelo, dokler je na delu klientelistična politika.

Anonimnez
Brez naslova, 16.12. 2008, 15:35

Mimogrede me zanima, če je Čelik kdaj kontaktiral Erjavca in mu povedal, da obstaja nek portal Trajekt, kjer neki arhitekti komentirajo aktualno prostorsko problematiko in naj od časa do časa prebere teme, ki se tičejo prostorskega urejanja na državni ravni.

Anonimnez
Brez naslova, 16.12. 2008, 15:37

........ali je vse skupaj spet "samo sebi namen".

Anonimnez
Brez naslova, 22.12. 2008, 21:29

"To ni stvar, ki bi jo vlada morala urejati desetletje, ker jo lahko uredi čez noč!"

DA, samo svojih predpisov, pravilnikov , uredb in navodil se mora držati!

Pa ne samo svojih, tudi evropskih direktiv!
Vendar to je že stvar "pravne države" - vseeno je kaj v zakonih piše, dela se pa , kakor so trenutni interesi - samo koga? In koliko stanejo (podkupnine)?


Anin
urban sprawl, 5.1. 2009, 15:04

Dragi Matevž, hvala ker se lahko vkrcamo na trajekt, ki pelje v pravo smer. Tisti, ki plavajo sami se itak utopijo v morju denarja.
Res je, da članek le opisuje kaj misli nek gospod Rogers. Ampak naših problemov ne bomo rešili, če bomo gladali, kaj mislijo in počnejo drugi.
Čeprav sem arhitekt, ne morem razumeti zakaj moramo za širitev urbaniziranih področij uporabljati izraz ''sprawl'', prepričan pa sem, da tega ne more razumeti gospod Erjavec. Mislim, da bi morali tudi nestrokovnjakom jasno artikulirati in razložiti, kaj je strategija urejanja prostora in na njej temelječi prostorski red. In to v največ desetih stavkih. Saj imamo v Sloveniji ljudi, ki so za to zadolženi (plačani). Mislim, da se jim reče urbanisti.


Gregor
Lačni, 15.1. 2009, 14:08

Trg ponudi tisto, kar pojemo. Država nam ne ponudi nič boljšega oziroma sploh nič.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Eurourbia: Personal View / New Geography


Novo stanovanjsko naselje v okolici Komende


Novi Logatec


Načrtovana soseska v Šujici, v bližini Ljubljane.


Načrtovana soseska v Drenovem griču pri Vrhniki.

na vrh