info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
17. 12. 2008

Nov otok dogajanja na Mariborskem Otoku

Matevž Čelik
Na arhitekturno krajinskem natečaju za ureditev Mariborskega otoka so zmagali arhitekti in krajinski arhitekti skupine Plan B iz Maribora. Drugo nagrado bodo prejeli Atelier Arhitekti iz Ljubljane. V razstavišču Mestne občine Maribor bo danes ob 18.00 otvoritev razstave natečajnih elaboratov.

Natečajna naloga je obsegala ureditev poti, razgledišč ob vodi in pristanov na Mariborskem otoku, oblikovanje obstoječih odprtih prostorov otoka in levega brega Drave in sicer: veliko jaso okrog kopališča na otoku, sonaravno urejen park in parkirišče za cca 200 osebnih vozil ter 100 koles na levem bregu Drave. Izdelati je bilo potrebno predlog drugačne organizacije prostorov in umestitve novih programov v kopališki zgradbi, z zasnovo kopališke zgradbe s 2.700,00 m2 površine ter zasnovati inovativno prenovo bazenske ploščadi.

Naloga ni bila preprosta, saj je bilo v občutljivem prostoru naravnega spomenika potrebno varovati naravo, upoštevati zgodovino kopališča in predlagati rešitev, ki bi otoku znova dvignila prljubljenost in ga z inovativno rešitvijo ustoličila kot eno od mariborskih znamenitosti.

Zmagovalni elaborat, pri katerem so sodelovali Gašper Medvešek, Petra Hudobivnik, Uroš Razpet, Lana Topolovec, Mateja Kregar, Dušan Stupar, Tomaž Stupar je zamisel o ohranitvi podobe otoka z jaso razvil v krožno ploščad in jo vgradil v obstoječi ortogonalni sistem z bazeni in kopališko zgradbo. Krožno ploščad so na severu oblikovali kot paviljonsko dograditev kopališke stavbe, v južnem delu pa predvideli doživljajsko pestre prostore z lesenimi ploščadmi, bazeni, visokimi drevesi in zelenicami. Tako so kopališče oblikovno in funkcionalno tesneje povezali z naravnim okoljem in zagotovili nove možnosti za dogajanje na otoku.

Na natečaj je prispelo 6 elaboratov, rešitve pa so se zasnove ureditve otoka v konceptualnem smislu lotile na dva načina. Prva skupina je dogajanje organizirala okrog bolj ali manj, artikulirane prostorske osi v nadaljevanju mostu in poti uporabila kot vezne elemente razgledišč, igrišč in opazovalnic na otoku. Druga skupina je otok obravnavala kot nehierarhično organizirano območje, v katerem prosto plava nova, abstraktna, geometrična bazenska ploščad s kopališko stavbo in po otoku v skladu z naravnim kontekstom razmestila fragmente posameznih intervencij. Polovica predlogov je ohranila obstoječi kopališki objekt v celoti ali deloma in mu na različnih straneh dodala nove, sodobno oblikovane intervencije, na katere je navezala tudi sodobno prenovo notranjosti objekta. Druga polovica je predlagala odstavnitev obstoječe zgradbe in gradnjo novega kopališča.

Najboljši rešitvi sta predlagali ohranitev obstoječega objekta v celoti kot arhitekturno dediščino edinstvene še ohranjene tipologije kopališča iz 30-ih let v Sloveniji. Predvideli sta celovito posodobitev kopališkega kompleksa s sodobnimi arhitekturnimi posegi na način, ki prispeva k boljši čitljivosti obstoječega, k večji zanimivosti in večji uporabnosti kompleksa. Tistim arhitektom, ki so se odločili za rušitev obstoječe zgradbe, kljub temu, da so se na tej izjemni lokaciji odrekli vsem omejitvam, ni uspelo izkoristiti priložnosti in izdelati sodobnega in inovativnega predloga za paviljonski kopališki objekt.


Več:
>>Arhiforum.si

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

adept
hmn, 19.12. 2008, 09:04

zmagovalni projekt zgleda sicer cist fajn... ampak tako zelo spominja na muzej sanaa...

robert gostinčar
khm, khm, 25.12. 2008, 20:51

tisti, ki zgubljajo se vedno jezijo, a kot sodelujoči na natečaju športno čestitam prvonagrajeni skupini. vendarle ima celoten natečaj za mariborski otok kar nekaj (nerešenih) zagat. te se nanašajo tako na izhodišča, pripravo projektne naloge, izdelavo natečajnih predlogov, delo ocenjevalne komisije in politike izvedbe in upravljanja nove podobe mariborskega otoka. bolj ali manj točno je moč trditi, da smo kot strokovna javnost v celotnem nizu med seboj povezanih dogodkov naredili kar nekaj napak, nedoslednosti in slabih presoj. v pripravah na natečaj in izdelavi projektne naloge je bilo na eni strani preveč ohlapnih in na drug istrani preveč določujočih programskih in oblikovnih izhodišč, ki bi lahko bile predmet samih rešitev ali so nakazovale nujnost dvodelnega anketnega in projektnega natečaja. žal je sistem strokovnih prostorskih odločitev v mestu sorazmerno ozek in smo akterji bolj ali manj sprejeli pravila, ki ne odpravljajo vseh težav širšega območja mariborskega otoka. velikost natečajnega območja je zajemalo dobrih 22 hektarjev kopnega in še enkrat toliko reke. precej veliko in raznoliko območje in širok razpon rešitev je moč prebrati tako znotraj posameznih elaboratov kot tudi med avtorskimi skupinami. a očišče komisje je bilo zožano le na okoli tisoč kvadratnih metrov obstoječe kopališke stavbe. kriterij komisje je razdelil rešitve na tiste, ki so ohranili obstoječi objekt in bili nagrajeni in tiste, ki so objekt spremenili in bili izločeni iz nagradnega kroga. takšna kategorična razdelitev je zanimiva, ker manj kot pol odstotka celotne površine natečajnega območja določa celoten rezultat natečaja. tudi pripadajoča bazenska ploščad je drugotnega pomena, kar kaže tudi zaključno poročilo. zapis nakazuje, da ena bistvenih kvalitet prvonagrajene rešitve verjetno ne bo izvedena: "krožno ploščad ni nujno materializirati v predlaganem materialu v takšnem obsegu iz funkcionalnih in naravovarstvenih razlogov. žirija vidi del lesenega tlaka kot reminiscenco na specifične ležalne ploščadi.". če se zmagovalnemu elaboratu vzame njegovo bistveno likovno kvaliteto in ambicijo oblikovanja odprtega prostora, se postavi vprašanje, kaj pravzaprav sploh ostane od rešitve. obenem zapis potrdi srž natečaja, ta je v objektu, prizidku in z njima povezanim notranjim programom. vsa šara o širšem območju obdelave, vključevanju in izkoristku zapostavljenih kvalitet odprtega prostora in široki zasedbi krajinske arhitekture v komisiji postane na ta način odveč. problematika programa poveznega z odprtim prostorom natečajnega območja je bila večinoma zaobidena. če smo odločeni, da bodo fitness, savna, solarij, aerobika in majhen pokrit bazen v objektu nadomestili in poživili nekdaj najbolj sofisticirano javno kopališče v srednji evropi, ostaja neodgovorjeno kaj bodo meščani pridobili na večini površine otoka in obeh bregvih drave ob njem. ne gre le za delež površin, gre tudi za območje ob dravi, ki pomeni povezavo mesta z otokom in zelenim zaledjem mesta. danes so te površine ob reki večinoma degradirane, predmet krajinsko arhitekturne, urbanistične in socialne stihije in odraz nadvlade parcialnih pristopov nad celovitimi rešitvami. prav parcialne rešitve pa so tisti vzvodi, ki določajo slabo kvaliteto prostorskih ureditev na območju. za konec še ne nepomembno dejstvo, ki tudi izhaja iz parcialnih pristopov. kriterij varovanja kulturne dediščine je bil prevladujoč dejavnik v tem natečaju in ima analogijo v prostorskih konfliktih naše države. vendarle rešitve natečaja, še bolj pa kriterij komisije ne odgovarjajo ključnim značilnostim območja, ki so morda pomembnejše za meščane in kvaliteten ustroj mesta kot pa kulturna dediščina: zaloge kvalitetne pitne vode, javni značaj in dostopnost naravnega spomenika in kvalitetne naravne prvine območja.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Arhiforum.si






Zmagovalna rešitev (Plan B)
na vrh