info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 1. 2009

Kakšna bo prihodnost Severjeve garažne hiše na Poljanah?

.
V ponedeljek, 12. januarja bo ob 18.00 v Galeriji Kresija otvoritev razstave Preteklost za prihodnost II, ki bo predstavila projekte petih ljubljanskih birojev za arhitekturno, urbanistično in programsko prenovo kompleksa Cukrarne, vključno z ohranitvijo garažne hiše arhitekta Savina Severja. Ob otvoritvi bo tudi javna predstavitev projektov in odprta diskusija o ohranitvi Severjeve garažne hiše, ki jo bodo vodili Andrej Hrausky, Maruša Zorec in Maja Ivanič. .

Razstavo je pod organizacijsko taktirko Maje Ivanič in Maruše Zorec pripravilo Društvo arhitektov Ljubljana , ki si prizadeva za ohranitev vseh plasti arhitekturne in kulturne identitete slovenskega naroda. »Na temeljih preteklosti, zasidrane globoko v našo podzavest, lahko sproščeno gradimo našo prihodnost.« , so zapisali že ob lanskoletni razstavi Preteklost za prihodnost, s katero želijo ozavestiti kakovost in pomen slovenske arhitekture 20. stoletja. Ta je zaradi prekratke časovne distance, s katero lahko celovito ovrednotimo njen kulturno zgodovinski pomen, danes najbolj izpostavljena različnim prostorsko ekonomskim apetitom. Letošnja razstava Preteklost za prihodnost II, na kateri bodo na ogled urbanistično arhitekturne preveritve območja Cukrarne petih priznanih ljubljanskih arhitekturnih birojev, je osredotočena na ohranitev leta 1969 zasnovane garažne hiše TGH-48 arhitekta Savina Severja.

Mestna občina Ljubljana želi na trenutno devastirano območje Cukrarne preseliti celotno mestno in državno upravo ter tako hkrati rešiti dva problema: poenostaviti delovanje javne uprave in dostop do nje, obenem pa z ureditvijo in programsko oživitvijo kompleksa Cukrarne ter nabrežja Ljubljanice ta del Ljubljane urbanizirati in povezati z mestnim centrom.

Na območju se poleg arhitekturno zaščitene stavbe Cukrarne in njene upravne palače nahaja tudi spomeniško nezaščitena garažna hiša. Njena visoka arhitekturna vrednost se odraža v njeni drzni prostorski ter oblikovno-konstrukcijski zasnovi, zaradi česar je hiša postala tudi identitetna točka tega območja.

Z novo ureditvijo območja pa je njen obstoj ogrožen. DAL si prizadeva za njeno ohranitev, saj gre za eno izmed redkih še ohranjenih arhitektur Savina Severja. Zato je MOLu predlagalo, da se pred razpisom natečaja preveri možnost celovite umestitve novega programa javne uprave ob ohranitvi garažne hiše.

Pet vabljenih priznanih ljubljanskih arhitekturnih birojev – A.biro, adz, d. o. o., Atelier arhitekti, Bevk Perović arhitekti, Biro Ravnikar Potokar – je s svojimi rešitvami dokazalo, da je garažno hišo, ki jo odlikujejo inovativna prostorska zasnova in estetika slovenskega modernizma, mogoče ohraniti, ob tem pa na območju Cukrarne funkcionalno in tehnološko sodobno organizirati novi program mestne in državne uprave.

Garažno hišo je ob manjših notranjih preureditvah moč uporabljati za parkiranje manjših avtomobilov, s čimer bi bila Ljubljana prva evropska prestolnica, ki bi z nagovarjanjem občanov k uporabi manjših avtomobilov in s tem z manjšo porabo energije in prostora spodbujala celovit trajnostni razvoj, ali pa vanjo umestiti celo kak popolnoma drug program kulturnega značaja.

Naloga preveritve (iz razpisne dokumentacije)
V kompleks Cukrarne je potrebno umestiti zahtevane površine Mestne uprave MOL, Upravne enote RS in Pokrajinske uprave RS ter novo podzemno garažno hišo, ob tem pa ohraniti, obnoviti in primerno predstaviti obstoječo garažno hišo arhitekta Savina Severja.

Zaradi želje, da se omogoči ljudem prijazno organizacijo poslovanja mestne in državne uprave, morajo imeti vse tri upravne enote skupne površine na nivoju pritličja. Ob razmestitvi novih volumnov je potrebno upoštevati potek novega dvonivojskega mostu in nove povezovalne ceste med Roško in Njegoševo cesto. Severjeva garažna hiša je zaradi kakovostne prostorske, arhitekturne in konstrukcijske zasnove prostorska skulptura oz. dominanta območja, ki ji je potrebno ob novem programu zagotoviti primeren prostor (vidnost, dostopi, navezave).

Smiselno jo je ohraniti tudi zaradi njene namembnosti, saj predviden program mestne in regionalne uprave potrebuje večje število parkirnih mest. Od tega je lahko določeno število parkirišč namenjenih manjšim avtomobilom, ki bodo parkirani v Severjevi garažni hiši. Tu je lahko parkirnina cenejša (nižja parkirnina spodbuja uporabo manjših avtomobilov, kar pomeni manjšo porabo energije – trajnostni razvoj). Lastnikom sedanjih parkirnih mest se ponudi zamenjava v novi kletni garažni hiši, kjer so parkirana mesta večja.

Vabljeni arhitekti lahko za Severjevo garažno hišo predvidijo tudi drugačen program: garažna hiša bi lahko glede na svojo lokacijo (bližina Roga, ki postaja arhitekturni in design center in bližina Metelkove) ter zasnovo (garažna hiša z rampo spominja na Guggenheim muzej v NY) postala galerija. Ali pa center za ustvarjalnost otrok Ljubljana«, torej hiša eksperimentov (v partnerstvu z Ministrstvom za visoko šolstvo in znanost), otroški muzej, hiša umetnosti za otroke (otroška galerija, glasbene delavnice za otroke), otroška igralnica ali pa vrtec MOL (lokacija poleg novega upravnega kompleksa).


 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Aleluja!, 11.1. 2009, 20:39

A Ljubljana še nima zadosti škatlarske arhitekture, njenih protagonistov in njihove produkcije? Bog pomagaj in nas odreši tega zla.

študent
hmm..., 11.1. 2009, 22:47

S škatljanjem ali domače kar kockarstvom, ki ga omenja anonimneš se razmišljujoč človek ne more NEstrinjati, ta izhaja iz nabora petih najboljših? birojev bla bla, vendar lahko zagotovo trdimo, da v primeru neke novogradnje ta nebi presegla, tudi dosegla težko to še kako neškatlastoo stavbo iz vrhunca slovenskega škatlarstva, beri slovenskega modernizma, ki je mimogrede pokazal več kot današnja kvazi sodobna arhitektura.

MAr je to res bil vrhunec kockavosti?

Očitno ga še zmerom nismo dosegli, dokler ne bodo začeli uradniki tožit zdravnikom zaradi oškatlanih riti zaradi škatlavih bajt slovenska arhitektura ne bo spacala ene NEškatle.

Ker pač ni treba ravno veliko razmišljat, vse klapa s funkcionalnega, pa še poceni je.

Torej dovolj za NAS slovenclne, mar ne...?


Fedja
Priložnostni dušebrižniki..., 11.1. 2009, 23:10

"Društvo arhitektov Ljubljana si prizadeva za ohranitev vseh plasti arhitekturne in kulturne identitete slovenskega naroda"...da mi ne bo slabo... V Kranju so uničili že skoraj celega Ravnikarja, pa DAL ni niti pisnil. Hotel Creina je ravnokar dobil drugi prizidek, z velebrlagovnice Globus pa so ravno postrgali fasado iz kortena... DAL pa rešuje neke garaže.... Ha, ha.... morda res predstavljajo zanimivo konstrukcijo. Vendar nič več. Z vidika umestitve v prostor so napaka in ovira za nadaljnji razvoj območja ob Cukrarni. Dosti je bilo boljše Severjeve arhitekture, ki bi jo bilo smiselno rešiti... na primer sejmišče v Kranju, kjer nobeden od prizadevnih reševalcev slovenske moderne ni niti zavzdhnil, ko so ga zrušili. V tem trenutku bi bilo bolj smiselno budno opazovati, kaj se dogaja s tiskarno Mladinska knjiga, ki jo je mogoče spremeniti v kaj pametnega, v nasprotju z garažami.
Kot rečeno, garaže predstavljajo zanimive statične rešitve, arhitekturno urbanistično pa so navadni silosi za avte, ki kazijo prostor ob Cukrarni in bi jih veljalo čimprej podreti ter spraviti pod zemljo. To bi bil tudi moj nasvet županu in podžupanu.


Anonimnez
kraska hipijada, 12.1. 2009, 18:16

to je ze vec kot ocitno da kozelj rihta deu svojim "bratom"; sicer z institucionalno podporo(dal + priveski) in v nebodi ga treba kombinaciji s t.i. zvezdniskimi sodobniki skatlarske provenienc. vsak bo dobil nekaj... kdo bo dobil bezigrajski stadion?

Miha
priložnostno priviligirani, 12.1. 2009, 18:20

pa da vidimo..kaj bo pozvanih pet birojev povedalo o ohranitvi nesrečne garažne hiše in izvemo zakaj prav teh pet birojev in za koliko denarja in kako lahko drugi pridemo do mestnega denarja za takole igračkanje...

JakaV
živel retro-scenarij, 14.1. 2009, 23:08

Najbolj hecno pri vsej tej štoriji je dejstvo, da se pri vseh podobnih ponavljajo eni in isti ljudje. Tisti, ki trpijo, ker se modernistična dediščina seseda pred nami. Prepuščena na milost in nemilost ekonomskih čeljusti. Zakaj? Kaj ni očitno: zaradi prekratke časovne distance. Menim da je čas ko bi lahko priskrbeli kak boljši argument kot pa to staro floskulo. Menda ja vemo da vprašaje všečnosti modernizma ni v 'prekratki distanci'. Zakaj noben podoben pisec nikoli ne tvega kakšne bolj radikalne trditve namesto nenehnega sklicevanja na ene in iste 'argumente'. Modernizem ni všečen. Pika. S tem ko ga beremo tako naivno mu ne delamo posebne koristi. Mečemo ga v isti koš kot vso tisto substanco na katero je v resnici reagiral – kakorkoli že. Potem pride tole: hiša postala tudi identitetna točka. Kaj je to? A to resno? Kdo še v resnici – pošteno – verjame v kaj takega? Vrhunec pride na koncu. Ena floskula za drugo. Predlagane rešitve delujejo nekako takole … Recimo da imamo neko jed – ne preveč okusno. Da prepričamo, tiste ki 'imajo moč in določajo', sestavimo spisek vseh možnih finih sestavin, okusov itd., ki smo jih uporabili pri pripravi. Vse lepo in prav, zapravimo veliko denarja poznanstev, ampak jed je še vedno zanič! Ti okusi so: Smiselno … ohraniti … zaradi njene namembnosti bla-bla večje število parkirnih mest bla-bla določeno št. park. namenjenih manjšim avtomobilom bla-bla parkirnina cenejša (nižja parkirnina spodbuja uporabo manjših avtomobilov bla-bla manjšo porabo energije bla-bla trajnostni razvoj) bla-bla spominja na Guggenheim muzej NY… 'Call me stupid', če to ni – prav zares – neverjetno neokusno. Kaj vse spominja na Gugenheima. To je tako kot če bi arhitekturo Hoferja primerjal z delom Mies-a. Kar bi seveda lahko storil saj obstajajo neke naivne kozmetične lastnosti, neke trapaste sugestije na podlagi katerih bi brez večjega problema izpeljal tak zaključek. Pa sklicevanje na trajnostni razvoj – over and over again. Če ni to slab okus! Koga se tu v resnici prepričuje? Folk hoče npr. zelo banalno: tržnico v stanju kot je: brez drugih lokacij, garažne hiše ki jo ne bo noben uporabljal, brez arheoloških izkopavanj … in nočejo spregledane modernistične 'spirale' ki btw ni nobene dominanta: če bi bila bi jo opazil še kdo drug poleg peščice arhitektov-zanesenjakov …

Anonimnez
Brez naslova, 15.1. 2009, 08:51

res krasen izbor....pet dolgocasnih birojev ki nam obetajo novih dolgocasnih skatel s horizontalnimi brisoleji

Anonimnez
Brez naslova, 15.1. 2009, 08:55

Da o diskuterjih niti ne govorimo. Prilezniki, r..lizniki in jazedinodelamprav

Anonimnez
Brez naslova, 15.1. 2009, 09:04

Zakaj modernizem ni všečen?

Anonimnez
Brez naslova, 28.1. 2009, 15:29

...".... morda res predstavljajo zanimivo konstrukcijo. Vendar nič več.."

na stavbi je zanimivo prav vse - detajli, oblikovanje in izbor zasteklitev, ureditev funkcije (za podani namen), itd..
Čigava pa stavba je?
Če je privatna , postavljena legalno, kdo jo bo kar tako porušil?
Ali se bo lahko uveljavljala razlastitev za javni namen - menim, da ne...
Zakaj se torej zapravlja denar?!


Fedja
Detajl..., 28.1. 2009, 21:25

...detajlov, ki bi bili zanimivejši od detajlov na kakšnem nadvozu čez avtocesto ali protirupni ograji, na tem silosu pač ni najti. Jaz mislim, da bi bili vsi veseli, če bi se rešili tega betona.

Anonimnez
detajl, 29.1. 2009, 20:30

Detajli so občutljiva stvar - za arhitekturno vrednoto detajla je treba imeti razvit občutek dojemanja, sicer nepoznavalcu "zveni" tako kot "cviljenje" violine glasbenemu analfabetu

Fedja
Poznavalec, 30.1. 2009, 14:44

No, dragi anonimni poznavalec detajlov, potem mi s svojim razvitim občutkom za detajle na kratko in jedrnato opiši en lep detajl na tem silosu? Bo šlo?

Anonimnez
fedji, 3.2. 2009, 15:55

šlo bo že šlo, razumel pa očitno tako ali tako ne boš nič, če že do sedaj iz naštetega nisi povlekel ustreznih spoznanj

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Več:
>>Garažna hiša TGH-48 - www.arhitekturni-vodnik.org










na vrh