info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 11. 2003

Zazidalni načrt Koritno Polica ni všeč prebivalcem Koritnega

Maja Simoneti
Civilna družba se ubada z urbanističnimi zadregami
Blejski svetniki se bodo morali odločiti, kako se odzvati na pripombe iz javne razgrnitve zazidalnega načrta Koritno Polica (KO S2). Območje, ki ga obravnava zazidalni načrt je danes "planjava" pod spomeniško zaščiteno vasjo Koritno z 250 prebivalci. Vaško življenje vasi v bližini Bleda, nad dolino Save Dolinke, se že nekaj časa dopoljnjuje tudi s turistično ponudbo.

Novi zazidalni načrt za mešano stanovanjsko območje, enodružinsko in več stanovanjsko gradnjo, predvideva naselitev vsaj 400 novih prebivalcev. Območje Koritna lahko s predlagano zasnovo postane nova stanovanjska soseska, ki bo, v odmiku od centralnih funkcij in delovnih mest, predvsem spalno naselje v enkratnem krajinskem kontekstu.

Krajani Koritna so se odzvali organizirano in odločno. Zahtevajo, da občina uveljavi svojo pristojnost za urejanje prostora in zavrne predlog, za katerim že stojijo določeni investitorji. Nov zazidalni načrt je bil izdelan na podlagi družbenega plana, kjer je v prostorskih sestavinah to območje opredeljeno kot nezazidano stavbno zemljišče namenjeno individualni stanovanjski gradnji. Enodružinske stanovanjske hiše torej in ne bloki.

Predlog nove zazidave je deležen zelo enotnega in množičnega odziva prebivalcev, saj očitno ni bil dovolj usklajen z značilnostmi, morda tudi potrebami Koritnega. Krajani Koritna ne nasprotujejo priselitvi novih prebivalcev, zahtevajo samo bolj uravnotežen razvojni predlog in zagotovila, da bo kvaliteta bivalnega okolja tudi v prihodnje tako visoka kot je danes. Pri tem opozarjajo na tipologijo nove zazidave (ki kot že omenjeno ni usklajena s prostorskimi sestavinami pred nekaj leti sprejetega plana) in potrebne prilagoditve prometnih rešitev, komunale in zunanje ureditve, ki naj prispevajo k razvoju identitete Koritna in ne k degradaciji.

Koritno je značilna vas na prelomu savske terase v svojem razvoju tesno povezano s kulturno krajino obsavskega prostora. Če se prebivalci v svojem apelu županu sklicujejo na Zakon o varstvu voda in odloku o zavarovani dediščini, pripravljavcu akta očitno ni uspelo prepričljivo upoštevati razvojnih omejitev v prostoru.

Dogodke v Koritnem, ki so pritegnili skoraj vse medije, nacionalne in lokalne, spremljamo z zanimanjem. Medijski odziv je spodbuden in kaže na to, da so prizadevanja za odgovornejše ravnanje s prostorom dosegla širšo javnost. Razumeti posamezne posege kot nasilje nad prostorom in prebivalci, je dano vedno večjemu številu ljudi.

Prebivalci Koritna so se ob srečanju z razgrnjenim predlogom zazidalnega načrta znašli pred mnogimi neznankami. Danes opremljeni z razumevanjem postopkov in prepričani v lastno vlogo, širijo svoje izkušnje in opozarjajo znance naj bodo pozorni na postopke spreminjanja prostorskih načrtov, ureditvenih pogojev in na prostorske konference v svojem okolju. Vsi skupaj se učijo, da je treba prometno obremenjenost svoje ulice ali gradnjo nove šole ali pogled skozi svoje okno načrtovati na več nivojih. Prav v vse, strateške in projektne rešitve, je treba vključiti tudi vidik sprejemljivosti v lokalnem okolju, prostoru in družbi.

Stopnja odtujenosti uporabnikov od sistema urejanja prostora je v Sloveniji v zadnjem desetletju samo naraščala. Zaposlena z lastnimi "tranzicijskimi problemi" je javnost razmeroma stoično opazovala dogajanje. Izbrani pa so z različnimi zvezami, predvsem pa s sorazmerno lahko pridobljenimi sredstvi, izkoriščali pravno ohlapnost prostorskih aktov. K dogajanju so svoje prispevale za dosledno ravnanje nemotivirane občinske uprave številnih slovenskih občin.

Razsežnosti posledic prerazporeditve ekonomskih sredstev, ki so v novih razmerah dobila nesorazmerno velik pomen v odločanju na skoraj vseh področjih življenja, so v prostoru še posebno očitne. Strokovnjaki, ki na dogajanje opozarjajo, že dolgo vedo, da je za izide te polemike ključni vzvod civilna družba. Prav civilna družba naj bi po zgledih Evropske unije (ki jih povzema tudi slovenska država) v bodoče imela bolj pomembno besedo pri urejanju prostora in pri sprejemanju prostorskih načrtov. Blejci so s civilno iniciativo začeli letos. Pri tem v Sloveniji niso osamljeni, saj se organizirajo tudi prebivalci krajev, ki jim grozi kakšna od najcenejših variant nove avtocestne trase pa naravovarstveniki in osmišljeniki, ki v primeru vetrnic in triglavskega narodnega parka presegajo merilo lokalne skupnosti. Če so zaenkrat akcije civilne družbe še nekoliko zaletave, pa v prihodnje lahko pričakujemo, da se bo vedno bolje znašla tudi na področju urejanja prostora in počasi prevzela svojo vlogo v postopkih sprejemanja odločitev.


Več:
>>Občina Bled
>>Odlok o zazidalnem načrtu

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

smid
javnost in urbanizem, 18.11. 2003, 08:07

primer koritno je eden najbolj tipičnih primerov slovenskega urbanizma. javne razgrnitve, predstavitev rešitev, ki jo javnost popljuva. biti javnost je težko (urbanisti ti nonstop težijo s pozidavo okolice) biti urbanist še teže (javnost ti nonstop teži naj se pobereš kam drugam).
se pa še ni zgodilo, da bi ta, prizadeta javnost angažirala kontrastrokovnjaka, ki bi pripravil kontrapredlog, usklajen z interesi javnosti. zakaj? ker to največkrat pri novih zazidavah ni mogoče. ali pa ker to stane. ali pa ker javnost ne ve, kaj bi, ve pa, česa ne bi. (lažje je biti proti kot imeti mnenje).
javnost se bo pri urejanju prostora slej ko prej gotovo znašla kot organizirana čreda, ki bo organizirano in kostruktivno nastopala. pa vendar: gre za večen konflikt javno - privatno. javni interes ima prednost (žal zakonsko neopredeljeno in v praksi nejasno).
ali če poškilim v zbirko zanimivih citatov (ki sva jih s kosom zbirala na javnih obravnavah): urbanistične spremembe vnašajo v prostor samo zgago in zmedo (krajan maribora) ali "vi strokovnjaki nam fuflate po nareku politikov" (krajan maribora) ali "naj kaj rišejo, mi mamo vsi kamne v žepih" (krajanka malečnika) ali "naj ovi malo pohiti, enemu zunaj sem že roko zlomil" (redar na eni javnih obravnav o prostorski opredelitvi meja mestnih četrti maribora, radvanje) ali "nas je sram, ko nam mladi kažejo genitalije, mi potegnemo rolete dol" (sosed mladinskega kulturnega centra pekarna maribor ob javni obravnavi urn pekarna). in v podobnem stilu naprej.
javnost naj se organizira, občinske uprave naj odločajo trezno, urbanisti naj delajo objektivno, vse pa naj vodi zdrava pamet. ne trma, ne zavist in ne pohlep.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Rdeče je označena terasa nad Savo dolinko, ki je predmet spornega zazidalnega načrta, zeleno je označen sedanji obseg vasi Koritno.


Prostorski prikaz predvidene pozidave. Spodaj večstanovanjski bloki, zgoraj enodružinske hiše.


Območje prikazano na karti, ki je del razgrnjenega predloga zazidalnega načrta.


Predlagana urbanistična "rešitev" pozidave.

na vrh