info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
26. 1. 2009

Primer Kolizej

Matevž Čelik
Ob razglasitvi rezultatov natečaja za novi Kolizej leta 2004 se je Jože Anderlič zavedal, da mu bo pridobivanje podpore za projekt vzelo kar nekaj časa in energije. Vendar je takrat napovedal, da bo poslovna zgradba z veliko novo dvorano končana do leta 2009. Zdelo se je, da je rok dokončanja previdno potisnil za kakšno leto preveč v prihodnost, vendar je bil očitno še prevelik optimist.

Resnici na ljubo so javnomnenjske ankete kmalu po predstavitvi projektu že kazale 75% podporo. Vendar je tu tudi del storokovne javnosti, ki ostaja neomajen. Zadnja številka revije AB, ki je v celoti posvečena primeru Kolizej pravzaprav kaže, da se ni premaknila s točke, na kateri se je vkopala v Cankarjevem domu, na okrogli mizi Društva arhitektov pred petimi leti.

V Ljubljani pa so se v zadnjih petih letih stvari opazno sprememile. Nova mestna politika se je pričela aktivno usklajevati z investitorji, da bi v Ljubljani realizirala projekte, ki bi izboljšali podobo mesta in življenje v njem. Če v prejšnjem mandatu ni bilo jasno ali sploh kdo od mestnih politikov podpira projekt za Kolizej ali ta uživa le podporo posameznih uradnikov, ki so ušli z vajeti županje, so danes stvari precej jasne. Vladajoča Jankovičeva koalicija v mestnem svetu je že v predvolilnem programu napovedala načelno podporo Anderličevemu projektu in danes vsi vemo, da je Kolizej na pomembnem mestu med županovimi projekti. Vendar se je ob tem pričela tudi pogajati o prilagoditvi projekta, tako da bi bil ustrezneje vpet v mestno tkivo. Tudi Jože Anderlič je pravzaprav pokazal pripravljenost do usklajevanja. Najvišji stolp sta bila arhitekta Willem Jan Neutelings in Michiel Riedijk primorana znižati na višino ljubljanskega nebotičnika, v spodnjih nadstropjih pa se je Kolizej razširil proti Gosposvetski, tako da bi lepše gradil ulično linijo med Delavskim domom in Figovcem. Novi Kolizej je postal tudi del novega mestnega prostorskega načrta, v katerem so mesto dobili tudi drugi veliki projekti, ki tako ali drugače posegajo v stavbno dediščino.

Projekt za Kolizej je prekinil apatijo in indiferentnost, ki sta zaznamovali obdobje tranzicije. Ljudje so v Kolizeju prepoznali otipljivo spremembo, ki bi v mesto lahko prinesla novo kvaliteto. Na volitvah so podprli župana, ki je v programu obljubil še več projektov, ki naj bi bivanje v mestu naredili privlačnejše, kar je pravica vseh meščanov. Francoski filozof Lefevbre je 'pravico do mesta' opisal kot pravico vsakogar do "urbanega življenja, do obnovljene centralnosti, do prostorov srečevanj in izmenjave, do življenjskih ritmov in časovnih rab, ki omogočajo polno uporabo ... trenutkov in prostorov."

Ali ni ta pravice danes v Ljubljani še najbolj ogrožena zaradi aktivizma, kadar si aktivisti lastijo pravico do tolmačenja 'javnega interesa'? Pobude, ki 'javni interes' kratkovidno zlorabljajo za promocijo svojega videnja problemov so preštevilne. Nastopajo kot gverila, ki si prizadeva za ureditev zgolj posameznih ambientov po svojih merilih: od tržnice do Kolizeja. Urejanje mesta na podlagi specifičnih meril določene skupine ljudi ni nujno bolj demokratično in pošteno, niti ne zagotavlja kakovostnejših rezultatov.

Demokracija je prinesla več izbire in več možnosti tudi za urejanje mesta. Ali ne bi vendar predvsem 'strokovna javnost' morala spoznati, da to zahteva tudi več dogovarjanja in upoštevanja različnih mnenj, s katerimi se plemenitijo dobre rešitve? Tudi Kolizej zahteva dogovor, katera možnost je v danem trenutku najbolj sprememljiva. Del tega demokratičenga dogovora seveda obsega tudi ohranjanje podedovanih spomenikov. Zavedati pa se moramo, da se v demokraciji spomeniki postavljajo in tudi rušijo sporazumno. In to bo v končni fazi najbrž obveljalo tudi za primer Kolizej.


Več:
>>Kolizej v mestu Gogi / TrajekT, 13. 12. 2004
>>Kulturni ljudje se mečejo pred buldožerje/ Dnevnik,24.01.2009
>>Ab / Arhitektov bilten

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

mc
Brez naslova, 27.1. 2009, 13:03

Matevž, strinjam se s tabo in če bi aktivisti raje naredili kaj za osveščanje investitorjev, bi bilo problemov še manj. Konsenz! Dogovarjanje! To je to!

BD
Brez naslova, 27.1. 2009, 13:44

90% tki. iniciativ in zdruzenj so gnezda zafrustrirancev ki nimajo kaj pametnega za delati, tudi arhitektov

Anonimnez
žebljico na glavico, 27.1. 2009, 16:32

BRAVO CRNKOVIČ!!!!!!!!!!!!!!!!

Stanko
kdo ima prav, 28.1. 2009, 06:31

Ja, tokrat res bravo za Crnkoviča in rdeči karton za arhitekte, ki nikakor ne razumejo, da njihovo mnenje ni zveličavo. Odgovornost stroke je na primeru Kolizej odpovedala na vseh ravneh in vseh vpletenih področjih, ne zgolj na arhitekturnem. Zdaj je to območje degradirano in njegovo vrednost določa lokscija v mestu. Pogoje za sanacijo je občina kot suveren upravljanja s prostorom že določila in njihovo spreminjanje pomeni zmanjševanje kredibilnost občine kot razvojnega partnerja in povzroča gospodarsko škodo občini -občanom, lastnikom nepremičnin v soseščini in investitorju.

Anonimnez
Brez naslova, 28.1. 2009, 15:54

Območje ni degradirano kar tako - v njem stoji starina, ki ima po mnenju strokovnjakov kulturno vrednost (pa ti strokovnjaki niso arhitekti in njena vrednost se ne tehta samo z arhitekturno umetnostnega stališča---).
Za območje bi bilo treba, tako , kot še vedno velja v določilih veljavnega prostorskega akta, razpisati javni natečaj (zasebni Anderličev ne šteje nič, saj je program za natečaj kar sam diktiral in pri tem ni upošteval nobenih veljavnih pravnih in strokovnih kriterijev);
Natečajna naloga bi morala povzeti usmeritve strok različnih področij (smernice, strokovne podlage) za prostor - v okviru njih tudi pretehtana in na novo uradno postavljena določila glede prometnih navezav, števila parkirišč, programa stavb, varovanja kulturne dediščine, itd.. - tako postavljene natečajne naloge bi se morali držati vsi - domači in inozemski arhitekti. Potem bi šele lahko rekli, da so rešitve za prostor pripravljene tako, kot je treba (in kot prakticira strokovno in demokratično bolj razviti vzor Slovenije, to je Zahodna Evropa - od koder so tudi vabljeni arhitekti iz Anderličevega natečaja, ki so se pač držali "naročila" - verjetno "zasebni natečaj" ni bil brezplačen in odvisen samo od nagrad; tudi udeleženci komisij so lahko da bili plačani od zasebnika, čeprav so prihajali nekateri iz javnih služb v RS) )


Anonimnez
Brez naslova, 28.1. 2009, 15:59

Ali je drevo v parku pred Kolizejem visoko 70,00m?
Na fotomontažnem perikazu sta bodoči najvišji del stavbe (ki naj bi imel 70,00m ) in tik pred njim stoječe drevo enako visoka - pa ne vem, če ima drevo v resnici kaj čez 30,00m?
Ali je fotomontaža goljufivo pripravljena?
To bi bilo pa že treba preveriti, preden se jo javno objavi - na strokovnem forumu...
Tako prikazana "nizka hišica" na pogled in za vtis ter mnenje res ne izgleda kaj prida moteča v prostoru


Anonimnez
pojdi v prvi letnik..., 29.1. 2009, 02:10

...da boš ponovil perspektivo, bučman. Tisto drevo je vsaj 30m od bajte. To vem zagotovo, ker hodim vsak dan mimo te velespoštovane podrtije. Več kot 40 let. Dosta više...

Anonimnez
pojdi v prvi letnik, 29.1. 2009, 20:23

Prvič, perspektiva na tako kratki oddaljenosti (predvidena stavba je locirana ob rob pločnika, ne na lokacijo današnjega Kolizeja), kot je med predvideno lokacijo stavbe in med obstoječim drevesom učinek perspektive nikakor ne more pobrati kar 30 do 40m višinske razlike - to si mogoče domišlja kdo, ki perspektivne risbe sam ni treniral

mag. Marko Močnik
Odlično!, 1.2. 2009, 15:18

Odličen članek! Želim si več takšnih in seveda upam, da se bo projekt premaknil in uresničil!

Anonimnez
Anonimnemu strokovnjaku za perspektivo, 9.2. 2009, 18:32

Spoštovani vsevednež; pojdi si na magistrat pogledat maketo, ki prikazuje tole stanje in nehaj že pametovati o zaroti in goljufiji.

m
društvo mrtvih arhitektov, 19.2. 2009, 11:25

Gre seveda za čisto sprenevedanje in užaljeno, da ne rečem ljubosumno nagajanje. Tokrat ima večni nergač Crković res prav. Zadevo podpihujejo ljudje, ki niso sposobni lastne produkcije in se imajo za varuhe vsega urbanizma in arhitekture. Kdo je zraven? Jasno poslovnež Hrausky in Dešman. Prvi je užaljen ker ne gre biznis preko njega, drugi pa zato ker ni bil h koritu povabljen nihče od naših. Sicer naj pa država sistemsko uredi zavarovane objekte. Naj da iz posebnega sklada investitorjem denar, potem naj pa zahteva varstvene pogoje prenove. Kar se tiče Kolizeja; že zdavnaj bi ga morali podreti, to kar se grejo je čista hinavščina. Če so tako zaščitniški, zakaj niso pred 10 leti pisali peticij za njegovo obnovo, ko je bil ravno tako razsut kot danes?

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Projekt za novi Kolizej, kakor je bil predstavljen konec decembra 2007


Primer Kolizej, zadnja številka revije 'Ab'
na vrh