info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
27. 1. 2009

Kjer mislijo vsi enako, nihče ne misli mnogo!*

Grega Košak, član Urbanističnega sveta pri DAL
Če bi arhitekturo in z njo prepoznavnost mestne podobe pogojeval en sam, kulturno-zgodovinski lejer, bi tudi sam polno in brez pridržka, pritrjeval vsem unisono trditvam o "primeru Kolizej" ( iz zadnje številke AB-biltena). Pač pa je potrebno, ob vsakem arhitekturnem problemu, skladno z življenskim nasvetom arhitekta Eliela Saarinena, v popotnici svojemu sinu Eeru, vedno in predvsem razmišljati v okvirih "naslednjega večjega sklopa".

V primeru Kolizeja gre za objekt današnjega in jutrišnjega urbanega okolja, na pomembni lokaciji utesnjenega ožjega mestnega jedra.Tega pa, poleg enega samega kriterija, nujno sooblikuje še več kvalitativno enakovrednih plasti: sociološka, mestotvorna, ekonomska, družbeno identitetna in semantična, ki kot izziv času, vse skupaj določajo "javni interes". Zato jih je treba, občutljivo odtehtano, vključiti v trezen, zlasti pa celosten razmislek.

Kaj želimo v prihodnosti ustvariti iz današnje Ljubljane, kot prestolnice ambiciozne družbene skupnosti in s tem "zrcala" ozaveščene nacionalne identitete? Če bodo to le kolikor toliko uspešne (in grešno drage) in ponižne adaptacije artefaktov: k.u.k. provincialnega mesteca Laibach: Dekliškega liceja, Opere, Drame… in pomembni novi programi na naključno izbranih perifernih lokacijah (tri akademije, fakulteta za računalništvo), se bojim, da kot stroka slabo razumemo bistvena izhodišča Plečnika in Ravnikarja, na katera se v stroki tako radi sklicujemo. Oba sta, še v drugačnih družbenih razmerah, v zasnovah že razmišljala "metropolitansko": o nujnih novih programih / inputih za preživetje mestnega jedra (npr. ER v Celju), o novih kompozicijskih oseh, o novem merilu (NUK ali pa Trg republike; pa četudi kdaj bogokletno!).

Mesto, ki noče in ne sme ostati "shrinking city" na evropski periferiji, se vendar mora kot kača, postopno, preleviti v tako povečano merilo, vendar mora njen novi "lev" občutljivo ohraniti zanj tipične morfološke lastnosti. (vizure, ulične zamejenosti, landmarke, etc). Primer Kolizej se nam je, v nedvomno brutalni in moralno nedopustni obliki "zgodil" predvsem zaradi odsotnosti vizij in petrificiranih urbanističnih aktov (FSI:le do 2,5), rigidnih spomeniško-varstvenih smernic, anahronisitčne zahteve lastniku, da mora objekt sam in le znotraj teh smernic, ekonomsko uresničljivo (??) reaktivirati.

Kot se je kasneje pokazalo, se tudi "ustvarjalci takih pogojev", povabljeni v žirijo (Jurančič, Zupan,) tem zlahka odpovejo. Še več: v korist špekulativnega investitorja (in ob njegovem "svetovljanskem" prišepetovalcu!) se odločijo za najbolj prostorsko konfliktno maksimizacijo nepremičninskega izplena. Pri tem pa so imeli celo v tem psevdo-natečaju ponujeno urbanistično in v merilu in programu ustreznejšo in visokokvalitetno alternativo ( z le 10%!! nižjimi površinami: drugonagrajeni finski projekt!!, pač pa z nekoliko manj "gernegross" patetike!)

Če in ko se bo sprostil (ob poglobitvi tirov zaradi tras hitre proge) sedanji razcep železniške proge za nove objekte mestnega središča (in povezanih Šiške in Bežigrada) bo lokacija Kolizeja postala še bolj strateška; mejila bo na os nove magistralne Župančičeve, ki se bo, vizurno in simbolno, osno zaključila s Trgom republike na jugu. V taki luči postaja zahteva po ohranjanju nekdanjega megaobjekta, pred 150 leti diskretno potopljenega v nekdanjo gramoznico, še toliko bolj vprašljiva.

Da se jasno razumemo: ta razmislek ni pladoyer niti za Anderličeve špekulacije (z eno, samo, izolirano dvorano kot Danajskim darilom), niti za vse "horuk" strategije sedanje mestne oblasti (to ob "gnilem popustu" z znižano višino na 70 m / na višino grajskega hriba!!), temveč poziv za celostno in kritično umeščanje problema "Kolizej" v zgoraj že citirani: "naslednji večji sklop", kot pogoj za prodorno in novi funkciji ustrezno centralno mestno tkivo. Prvi in odločilni vtis o mestu (za katerega ni več nadaljnih priložnosti!!) se ustvarja prav tu in ne morda na Rudniku, BTCju ali v Stožicah!

P.S.:
Iz Zapisa J.Petkovška v Delu povzemam javni poziv, da se Anderliča razlasti, s čimer se tudi sam popolnoma strinjam, saj bi s tem država dobila nazaj (zanjo in za mesto!) strateško ključni rezervat za lokacijo katerega od bodočih, resnično mestotvornih javnih objektov. Glede poziva za adaptacijo Kolizeja, četudi z deležem evropskih sredstev, pa sem vendarle previdnejši, saj ne gre le za fnančno zahtevno obnovo, temveč zlasti in predvsem za vlogo, ki jo bo njegova tako prenovljena funkcija zmožna trajno in ekonomsko vzdržno odigrati v prihodnje! Kako na podobne dileme odgovarjajo v svetu? Pariz, ki je prerasel kapacitete Garnierjeve Opere, le te ni adaptiral, ampak je, ob tej, zgradil novo, še večjo, na trgu Bastille. Enako tudi Kopenhagen (Opera, knjižnica in koncertna dvorana!). Pri nas bi npr. sedanjo Dramo in Opero lahko dobilo katero drugo institucionalno gledališče (MGL, MG),novi Drama in Opera, pa bi Ljubljani z 280.000 prebivalci prinesli ustrezen nov objekt. Se pa ob vsem tem dogajanju upravičeno sprašujem o celovitosti, doslednosti in prepričljivosti uveljavljanja "javnega interesa" v dolgoročni strategiji mestnega načrtovanja, zlasti pa kolikor toliko neodvisnega od vsakokratne, trenutno aktualne, politike.



Več:
>>Primer Kolizej / TrajekT, 26. 01. 2009
>>Kolizej v mestu Gogi / TrajekT, 13. 12. 2004
>>Kulturni ljudje se mečejo pred buldožerje/ Dnevnik,24.01.2009
>>Ab / Arhitektov bilten

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Držanič
Razlastitev?, 27.1. 2009, 16:48

Tekst sem z užitkom prebrala do P.S.-ja.
Potem je pa užitek splahnel.
V tej državi v tem stoletju smo pa, vsaj tako sem upala, prišli do stopnje, ko so "javni pozivi k razlastitvi" kogarkoli, blago rečeno, neprimerni.


Fedja
... blago rečeno nevljudni, izven manir., 27.1. 2009, 17:07

Ali pa kot bi rekel Marko Crnkovič: prismuknjeni...

Anonimnez
Brez naslova, 28.1. 2009, 17:14

Razlastitev za potrebe uveljavljanja javnega interesa je ustavno podprta.
v Italiji je primer Vile Manin, ki je bila zaradi zanemarjanja dolžnosti lastnika kulturno zaščitenega objekta pred nekaj leti razlaščena s strani države.
Kako to, da se je zaščiteni objekt prodal v zasebne roke (g. Anderlič je poslednj kupec, in ne prvotni lastnik), ali lokalna skupnost )občina Ljubljana), kot nosilec zaščite, in najemodajalec stanovanj v stavbi, ni uveljavljala predkupne pravice, ki jo je po zakonu imela? Ali se je že takrat "odločila", da je usoda zaščitene stavbe ne zanima niti toliko, da bi novemu lastniku narekovala, kaj lahko, in česa ne?


Anonimnez
Brez naslova, 28.1. 2009, 17:20

"Dekliški licej" je primer dobre izrabe in arhitekturne preureditve arhitekturno-umetnostne dediščine (z izjemo preveč oskupljene vrtne ureditve z včasih visokimi drevesi), prizidek k Operi je pa degradacija zaščitenega okolja, predvsem pa investicijska neumnost, saj dvorana s 400 sedeži ne bo sposobna finančno pokrivati velike režije zaoderja - torej smo obsojeni na stalno (in zakaj nujno?) subvencioniranje vzdrževanja nove (neracionalne, drage, Opere).
Samo upamo lahko, da se ne bo isto ponovilo z Dramo.


Anonimnez
Brez naslova, 28.1. 2009, 17:25

Primer preureditve in prenove Kolizeja bi bilo bolje primerjati s primerom preureditve in prenove Gar d´Orsay v Parizu in ne z Opero v Parizu.
Iz železniške postaje, ki so jo želeli očuvati kot tega vredno stavbo, so uredili prekrasno umetnostno razstavno galerijo.


Anonimnez
Brez naslova, 28.1. 2009, 17:30

Treba je že enkrat v celoti definirati program in primerno izrabo prostora (s kulturno dediščino, ali brez nje - posebno preveriti) in nato obvezno pristopiti k razpisu novega, po vseh pravilih izpeljanega javnega natečaja.
V obeh primerih enako - če gre za zasebno lastnino, ali če bo šlo za javno (na podlagi razlastitve) last in seveda enemu ali drugemu prilagojen program - zasebnega programa, javno zasebnega programskega partnerstva, ali javnega programa.


Anonimnez
mance, 28.1. 2009, 18:16

"...anahronisitčne zahteve lastniku, da mora objekt sam in le znotraj teh smernic, ekonomsko uresničljivo (??) reaktivirati...." - kaj pa je pri tem spornega???

Sedanjemu lastniku sploh ni bilo treba kupiti takega objekta, ki je imel usmeritve za razvoj, katere mu niso ustrezale... - zakaj ga je pa kupil - pogoji so mu bili ob tem znani - saj se je celo vzporejal z občino kot predkupno upravičenko


karnel
evropski trajnostno koncipiran razvoj naselij, 28.1. 2009, 18:21

Kulturna dediščina se nahaja na svoji historični lokaciji - ne glede na želeni prostorski razvoj naselja je tam , kjer je - to pomeni, da se jo ohranja na lokaciji, program njene vsebine se pa nameni temu, kar lokacija narekuje - ob tem je možno ohraniti stavbo, ki se jo ščiti , in izpolniti zahteve prostora glede funkcionalnosti lokacije

kontra
nerazgledanost, 28.1. 2009, 18:27

tale Crnkovič pa res ne ve, za kaj gre, pa še vtika se v varstvo kulture s kritiko, ki ni vredna nekega kulturnika

Fedja
Tako pač to gre..., 28.1. 2009, 18:46

Ali gledaš starega fička, kako ti gnije na dvorišču ali pa ga prodaš za rezervne dele. Seveda se lahko zgodi, da ga kupi kakšen navdušenec in prenovi kot oldtimerja... vendar so takšni čudaki redkost.

Jaz mislim, da Ljubljana iz novega Kolizeja lahko še dosti potegne. Starega pa bi najbrž morala še dolgo gledati, kako gnije na dvorišču.


Anonimnez
tako pač to gre, 29.1. 2009, 20:18

Primerjava nikakor ni posrečena - starega fička ni nihče ovrednotil kot kulturno dobrino, dokler ne bo edinstven primerek in muzejski eksponat, je navaden potrošni objekt; pri Kolizeju so razmerja zelo drugačna

karnel
javni nateg?, 29.1. 2009, 20:47

Ali je "javna dvorana za prireditve" , predvidena v delu predvidenega novega Kolizeja (za Opero ali nekaj podobnega), potegavščina ali resna misel?
Do sedaj se še ni nihče zavzel, da jo bo financiral in vzdrževal - lastnik stavbe jo ponuja mestu, to ni pokazalo želje, da jo poseduje (saj še ostale obstoječe v mestu prelaga iz enih rok v druge), Opera je državna ustanova, država ni niti z eno gesto nakazala, da jo nova "opera" zanima in da bo sofinacirala gradnjo, torej kdo in zakaj bo financiral gradnjo sedaj na veliko propagirane dvorane?
Direktor Cankarjevega doma se zelo zavzema za gradnjo še dodatnih dvoran v mestu Ljubljana, vendar sam je verjetno ne bo plačal....
Kakšne zasebne namene bo imel z bodočo "javno dvorano" zasebni investitor, ki edini še ostane kot možni finacer?


previdnež
razlastitev, 29.1. 2009, 20:55

.V tekstu: "..da se Anderliča razlasti, ....saj bi s tem država dobila nazaj (zanjo in za mesto!) strateško ključni "rezervat" za lokacijo katerega od bodočih, resnično mestotvornih javnih objektov. Glede poziva za adaptacijo Kolizeja, četudi z deležem evropskih sredstev, pa sem vendarle previdnejši, saj ne gre le za fnančno zahtevno obnovo, temveč zlasti in predvsem za vlogo, ki jo bo njegova tako prenovljena funkcija zmožna trajno in ekonomsko vzdržno odigrati v prihodnje!"
gre za nedoslednost. Razlastitev (to je prisilen odkup) je možna za kulturno varstveno zaščiten objekt in to samo v primeru, da se objekt obdrži in uredi v skladu s kulturno varstvenimi smernicami.
Nikakor ni možno razlaščati v okviru zakona o varstvu kulturne dediščine in nato razlaščeni objekt podreti - v takem primeru lahko razlaščeni lastnik toži in razlastitev propade.


Držanič
Razlastitev po zakonu o stavbnih zemljiščih, 30.1. 2009, 14:51

gre takole (da ne bomo diskutirali o številu konjskih zob in jih zraven ne prešteli):


Razlastitev


18. člen

(1) Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se v javno korist lahko odvzame ali omeji po določbah tega zakona.

(2) Lastninska pravica se lahko odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine.


19. člen

Razlastitev je dopustna, če javne koristi, določene z zakonom, ni mogoče doseči na drugačen način.


20. člen

Razlastitev je dovoljena v korist občine ali države (v nadaljnjem besedilu: razlastitveni upravičenec).


21. člen

O razlastitvi odloča sodišče v nepravdnem postopku.


22. člen

(1) Javna korist je izkazana, če je razlastitev predvidena za namen, ki je določen z zakonom.

(2) Javna korist je izkazana, če je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje objektov javne infrastrukture ali objektov za potrebe obrambe, kadar tako gradnjo določa prostorski izvedbeni načrt.


23. člen

(1) Razlastitev v korist občine ali države je dovoljena tudi zaradi gradnje za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, znanosti, kulture, športa in javne uprave ter socialnih in neprofitnih stanovanj, kadar tako gradnjo določa prostorski izvedbeni načrt in če pristojni občinski organ ali vlada posebej ugotovi, da je gradnja predvidenega v javno korist.

(2) Odločba o ugotovitvi javne koristi se vroči imetnikom zemljiško knjižnih pravic.

(3) Dokončno odločbo je dovoljeno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.


24. člen

(1) Za odvzeto nepremičnino mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino.

(2) Razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, lahko predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlastitev poteka.


25. člen

(1) Kadar se odvzame lastninska pravica na nepremičnini, ki neposredno služi kmetijski dejavnosti in razlastitveni upravičenec ponudi v last enakovredno in primerno nadomestno nepremičnino, razlaščenec namesto nadomestila v naravi ne more zahtevati odškodnine, razen nadomestila za stroške v zvezi z razlastitvijo.

(2) Kadar se odvzame stanovanje, ki ga razlaščenec uporablja za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb, mora razlastitveni upravičenec razlaščencu zagotoviti enakovredno nadomestno stanovanje, razen če ta namesto nadomestila v naravi, zahteva odškodnino.

(3) Kadar se odvzame neprofitno stanovanje in razlaščenec namesto nadomestila v naravi zahteva odškodnino, mora razlastitveni upravičenec najemnikom stanovanj zagotoviti drugo neprofitno stanovanje.


26. člen

(1) Odškodnina za odvzeto nepremičnino obsega vrednost nepremičnine in stroške povezane z razlastitvijo.

(2) Višina odškodnine za odvzeto nepremičnino se določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa iz 33. člena tega zakona.


27. člen

Če je predmet razlastitve objekt, ki je bil zgrajen brez dovoljenja, in postopek za njegovo legalizacijo ob izdaji sklepa iz 33. člena tega zakona ni uveden, lastniku zaradi razlastitve objekta ne pripada odškodnina.


Skratka, v teh členih (ta zakon se uporablja pri prometu s stavbnimi zemljišči, neodvisno od tega, kaj se gradi na zemljiščih, z drugimi besedami, ni enega posebnega zakona za objekte, kjer se bo dogajal kulturni program, ni posebnega zakona za objekte z mešanimi programi..) ni podlage za to, da bi se vpeljala razlastitev na nepremičninah, ki so predmet tele debate.


previdnež
za Držanič, 31.1. 2009, 23:33

Ne obravnava se in ne predlaga razlastitev po zakonu stavbnih zemljiščih , pač pa razlastitev po zakonodaji o varstvu kulturne dediščine

Anonimnez
razlastitev, 1.2. 2009, 11:40

Za razlastitev stavbnih zemljišč za gradnje za javni namen veljajo določila o "prostorskih ukrepih" po Zakonu o urejanju prostora iz decembra 2002, v členih, ki ostajajo veljavni tudi po sprejemu Zakona o prostorskih načrtih.

Anonimnez
Brez naslova, 2.2. 2009, 18:16

OCITNO SAMO KOZELJ VERJAME DA BO V STAVBI OPERNA HISA IN DA JE TO ANDERLICEV NATEG. PODOBNO KOT PRI GARAZNI HISI SARABON, KI JE ZDAJ BOLJ POSLOVKA.
DA O ZAVAJAJOCIH FOTOMONTAZAH SPLOH NE GOVORIMO.


samo
ZGO-1b, 4.2. 2009, 20:13

6.člen
(pogoji za začetek vzdrževanja objekta)

Torej, po novem zakonu (ZGO-1b) je naloga obcine, da vzdrzuje taksne objekte in tudi vse podrobnosti....pa naj potem gospod Anderlič plača vzdrževalna dela....
Ampak tako to ne gre, ne gre po zakonu, saj bi vsi vpleteni radi iz tega naredili vecji donos, presezek.
Torej, to je naloga zupana (celo po zakonu), da vzdrzuje objekt, ce ga ne more lastnik.
Što se tu čeka? Limun??
Akcija!!!!


Držanič
za previdneža, 6.2. 2009, 11:11

Okej, zakon o varstvu kulturne dediščine o razlastitvi govori takole:

54. člen
(razlogi za razlastitev nepremičnega spomenika)

Sodišče lahko na predlog države ali lokalne skupnosti razlasti nepremični spomenik, če gre za javno korist, katere ni mogoče doseči na drugačen način, da se tako omogoči ohranitev spomenika, ki je ogrožen, oziroma da se na tak način spomenik vključi v obnovo in novo namembnost zaokrožene urbane in pokrajinske celote.


55. člen
(odločanje o javni koristi in o razlastitvi)

Odločbo o ugotovitvi javne koristi sprejme pristojni organ lokalne skupnosti oziroma Vlada Republike Slovenije.

Odločba o ugotovitvi javne koristi se vroči imetnikom zemljiškoknjižnih pravic na spomeniku.


56. člen
(nadomestilo ali odškodnina za razlastitev)

Za razlaščeno nepremičnino, ki ima status spomenika, mora razlastitveni upravičenec zagotoviti lastniku drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino. Odškodnina obsega njeno vrednost in stroške, povezane z razlastitvijo.


57. člen
(postopek razlastitve)

Razlastitev nepremičnega spomenika se izvede po zakonu, ki ureja razlastitev.

54. člen
(razlogi za razlastitev nepremičnega spomenika)

Sodišče lahko na predlog države ali lokalne skupnosti razlasti nepremični spomenik, če gre za javno korist, katere ni mogoče doseči na drugačen način, da se tako omogoči ohranitev spomenika, ki je ogrožen, oziroma da se na tak način spomenik vključi v obnovo in novo namembnost zaokrožene urbane in pokrajinske celote.


55. člen
(odločanje o javni koristi in o razlastitvi)

Odločbo o ugotovitvi javne koristi sprejme pristojni organ lokalne skupnosti oziroma Vlada Republike Slovenije.

Odločba o ugotovitvi javne koristi se vroči imetnikom zemljiškoknjižnih pravic na spomeniku.


56. člen
(nadomestilo ali odškodnina za razlastitev)

Za razlaščeno nepremičnino, ki ima status spomenika, mora razlastitveni upravičenec zagotoviti lastniku drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino. Odškodnina obsega njeno vrednost in stroške, povezane z razlastitvijo.


57. člen
(postopek razlastitve)

Razlastitev nepremičnega spomenika se izvede po zakonu, ki ureja razlastitev.

54. člen
(razlogi za razlastitev nepremičnega spomenika)

Sodišče lahko na predlog države ali lokalne skupnosti razlasti nepremični spomenik, če gre za javno korist, katere ni mogoče doseči na drugačen način, da se tako omogoči ohranitev spomenika, ki je ogrožen, oziroma da se na tak način spomenik vključi v obnovo in novo namembnost zaokrožene urbane in pokrajinske celote.
55. člen
(odločanje o javni koristi in o razlastitvi)

Odločbo o ugotovitvi javne koristi sprejme pristojni organ lokalne skupnosti oziroma Vlada Republike Slovenije.

Odločba o ugotovitvi javne koristi se vroči imetnikom zemljiškoknjižnih pravic na spomeniku.
56. člen
(nadomestilo ali odškodnina za razlastitev)

Za razlaščeno nepremičnino, ki ima status spomenika, mora razlastitveni upravičenec zagotoviti lastniku drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino. Odškodnina obsega njeno vrednost in stroške, povezane z razlastitvijo.
57. člen
(postopek razlastitve)

Razlastitev nepremičnega spomenika se izvede po zakonu, ki ureja razlastitev.

Skratka, morali bi se najti res krepki utemeljeni razlogi za razlastitev (54), o teh zadevah bi odločalo sodišče, če bi ugotovilo, da se tega kompleksa na noben način ne da vključiti v prenovo (55) - in, jasno, to bi trajalo in do takrat bi se verjetno Kolizej že sam podrlm in seveda bi se morala plačati razlaščencu odškodnina (me prav zanima, kako bi se tole razložilo davkoplačevalcem in jih hkrati prositi, da naj še volijo za takega predlagatelja) ali pa najti ustrezen ekvivalent v naravi (razen, če nima država na lagerju kakšne druge stvari, ki propada, da jo "uturi" temu investitorju....recimo Kersnikovo graščino na Brdu, Bokalce.....) in last but not least - razlastitev nepremičninskega spomenika se ureja po zakonu, ki ureja razlastitev (57) in ta lex specialis je v tem primeru zakon o stavbnih zemljiščih (kar sem trdila nekaj odmevov nazaj).

Ampak, če za trenutek odstopimo od paragrafov. Mene kot prebivalko tega mesta čudi predvsem to, kako to, da je "stroka" tako mirno živela ob gledanju na tisto grozoto ob Gosposvetki in Župančičevi in da jih nesnaga, ljudje, ki so tam živeli v slabih razmerah, malo patologije in zatohlosti, da ne govorim še o nesreči, v kateri so ljudje umrli - ni nič spodbudila, da bi razmišljali kaj narediti s tistim objektom. Oziroma, če je kdo v resnici razmišljal, kje so vsaj kakšni ekcerptni predlog od prej? Kje se je pojavil kak predlog, da bi to kdo drug kupil od denacionalizacijskih upravičencov - recimo kak drug privatni investitor - ga je kdo pripeljal? Po tem, ko se pa nekdo vendarle javi - takrat je pa predlogov kot solate. Pa člankov. Pa predlogov za razlastitev kapitalističnega nam sovraga...in potem naknadnega iskanja ta prave pravne podlage za predlog o razlastitvi, ki se je malo prehitro pojavil na ustih, preden bi možgani zadevo morebiti ustavili. Ker je tako neskončno lahko drugim nalagati, da naj nekoga razlastijo in nosijo materialne posledice za tak akt, ker je tako neskončno lahko paberkovati o tem, kako investitorji ne razumejo stroke.....in se potem čuditi, zakaj ni drugih investitorjev v mestu, ki bi kaj naredili (in, joj, mesto propada) in hkrati "ne razumeti", da so jih sami odgnali.


Anonimnez
argumenti, 8.2. 2009, 11:05

" Mene kot prebivalko tega mesta čudi predvsem to, kako to, da je "stroka" tako mirno živela ob gledanju na tisto grozoto ob Gosposvetki in Župančičevi in da jih nesnaga, ljudje, ki so tam živeli v slabih razmerah, malo patologije in zatohlosti, da ne govorim še o nesreči, v kateri so ljudje umrli - ni nič spodbudila, da bi razmišljali kaj narediti s tistim objektom. "

Vprašanje: katetro stroko gospa misli?
Stavba je bila do denacionalizacije v javni lasti, v njej so bila občinska stanovanja in nekaj lokalov; za vzdrževanje stavb v javni lasti so bile zadolžene razne javne organizacije in službe. Tako slabo vzdrževanih stanovanj, kot so bila v Kolizeju do denacionalizacije, je na primer v Stari Ljubljani še veliko. Tudi tam stavbe niso potresno varne in jih je treba po zakonu ob vsaki rekonstrukciji izdatno sanirati v statičnem smislu. Ali bomo zato kar podirali Staro Ljubljano?
Denacionalizacijski upravičenec je dobil v last spomeniško zaščiten objekt z vsem, kar se je notri znašlo, tudi z najemnimi stanovanji in zakoni o tem vsebujejo določila, kakšne dolžnosti in pravice denacionalizacijski upravičenec ima v takih primerih. Enako velja tudi za kupca, ki od denacionalizacijskega upravičenca tak objekt kupi - z vsemi bremeni, zaščitami in obveznostmi vred. Kupec ni šel v nakup iz nekih samaritanskih in kulturnih nagibov, temveč očitno iz čiste računice, kaj se mu kot naložbeniku v gradbene investicije splača. Torej je špekuliral že v naprej, da bo stavbo podrl, natečaj je pa pokazal , kakšne ambicije glede dobičkov na lokaciji ima.
Iz pregleda sodelujočih v natečajnem postopku je možno ugotoviti, da je investitorju pri teh špekulacijah pomagalo kar nekaj predstavnikov javnih služb, glede na veljavno zakonodajo pa na llastno pest in mimo svojih obveznosti javnih uslužbencev - to je izvajanje veljavnih predpisov in zakonov, med njimi tudi skrb za izvajanje zaščite kulturno vartsveno zaščitenih stavb. Isti predstavniki javnih služb so se tudi odločili, da od denacionalizacijskega upravičenca ne bodo kupovali nepremičnine z najemnimi stanovanji na podlagi "predkupne pravice" za kulturnovarstveno zaščiten objekt. Kaj jih je vodilo v tako odločitev? Stanovalcem so potem morali preskrbeti nadomestna stanovanja, z zasebnikom se morajo pa pogajati, ali zaščita da, ali zaščita ne!?
Torej, o kateri stroki se govori?


Anonimnez
stroke, 8.2. 2009, 17:07

Stroke:
Urbanisti - skrbijo za primeren režim razmeščanja objektov in dejavnosti v prostor, z uravnoteženim programom, na podlagi analiz stanja, pogojev soglasodajalcev, na podlagi strokovnih ekspertiz za rešitev posameznih problemov v prostoru z vidika družbenih potreb, vse po široko demokratično vodenih postopkih z možnostjo uveljavljanja mnenj javnosti in vse v okviru v državi veljavnih predpisov in zakonov; v zadnjem času morajo upoštevati tudi dejstvo veljavnosti evropske zakonodaje direktno, kadar so v problematiko urejanja prostora vključena vprašanja kulturne dediščine, zdravja prebivalstva, ohranjanja narave in varovanja okolja glede ohranjanja naravnih virov
Arhitekti - oblikovalci in projektanti stavb in drugih objektov- v okviru določil demokratično sprejetih urbanističnih dokumentov in določil veljavne zakonodaje za področje dela izdelujejo načrte po programu in želji naročnika investicije
Javna (občinska) uprava in občinska oblast - pripravljajo in sprejemajo občinske akte s področja urejanja prostora in drugih področij vodenja javnega življenja in gospodarjenja, ipd..
V obravnavanem primeru je na vseh področjih prišlo do nenačelnega "konflikta interesov" z zasebnimi interesi, posledica je pa demagogija in zavajanje javnosti


Anonimnez
za Držanič, 8.2. 2009, 22:22

razlastitev ima novo zakonodajo - Zakon o urejanju prostora.
Glej:
Naslov: Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
Ur.l. RS, št. 44/1997
Spremembe: Ur.l. RS, št. 98/1999 Odl.US: U-I-308/97, 1/2000 Odl.US: U-I-39/97, 67/2002-ZV-1, 110/2002-ZUreP-1 (8/2003 popr.), 110/2002-ZGO-1
EPA: 0212-II
SOP: 1997-01-2417
Naslov - ang.: Construction Land Act
Organ sprejema: Državni zbor RS
Datum sprejema: 11.07.1997
Datum objave: 24.07.1997
Datum začetka veljavnosti: 25.07.1997
Datum konca veljavnosti: 01.01.2003


Anonimnez
primerjave, 9.2. 2009, 14:23

Še ni tako davna preteklost, ko sem prvič obiskala neke sorodnike v Fužinskem gradu pri Ljubljani.
O, kakšna mizerija!
Pa je grad doživel izselitev prebivalcev in prenovo z novo vsebino, pa ga poglejte danes!
Podobno je bilo z dvorcem Selo, svoje "zlate dobe" oživljenja še ni doživel dvorec na Dolu pri Ljubljani - pa je še vedno zaščiten objekt in okolica - sicer se tako grdo ravna z njim, da kmalu še ruševine ne bo več tam. Ali je to primeren odnos do kulturnih stavbarskih vrednot?
Kolizej je pa v primerjavi s slednjim v neprimerno boljšem stanju - če mu pa še malo naluknjamo streho, pa podremo še kakšno podporno steno znotraj, se bo pa hitro približal pojavnosti tistega v Dolu.
Vse malo diši po zgodbi "kaj je bilo prej? kura ali jajce?" Torej "zaščita in vzdrževanje ali vzdrževanje in zaščita?"


Držanič
Za anonimneža, ki mi je popravil, 9.2. 2009, 15:10

glede specialnega zakona - ja, imaš prav, moj kiks.

Ker je bil omenjen tudi Fužinski grad - zadeva se je prenavljala konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega sistema, ki je bil institucionalno precej drugačen.Takrat je kombinacija prispevnih stopenj za kulturo in za stanovanjsko gradnjo sfinancirala obnovo.
Če bi tehniko financiranja obnove Fužinskega gradu (ki pa je po površini mnogo manjša zadeva) aplicirali na Kolizej (pustimo za trenutek lastništvo Kolizeja ob strani), bi moral stanovanjski sklad ponuditi nadomestna stanovanja za stanovalce, potem bi morala služba za mestno lastnino ponuditi nadomestne najemne prostore za poslovne dejavnosti in potem bi v nadaljevanju še mestna in državna kultura morali sfinancirati obnovo......
Ob predpostavki, da bi se kdaj zmenili, kaj nekomercialnega naj bi se na tisti lokaciji dogajalo. In če bi se to slučajno zmenili, da se potem ne bi post festum blazno javljali z ugotovitvami, zakaj gre mestni in državni denar v zidove v centru prestolnice (in zakaj ni bil privatni kapital k temu poklican), pa toooooooliko drugih bolj pomembnih stvari da je za urediti.


Samo
BRAVO ZOKI&CO!!!, 10.2. 2009, 03:51

Kot rečeno, bo MOL začel sprejemati odloke v zvezi z ZGO-1b (6.člen).
Se mi zdi veliko boljša varianta kot pa ideje o razlastitvi, saj bodo tako lastniki, ki so kupovali kulturne spomenike s ciljem povečati kapital, vemo na kakšen način, primorani na vzdrževanje objektov. Seveda bo to lahko namesto njih naredila občina s svojo naložbo.


Stara Ljubljana
Brez koncepta, 11.2. 2009, 05:07

Stara Ljubljana je edini del mesta, ki ga hočejo tujci videti in doživeti. Take dele se išče tudi, ko gremo sami kam ven. Ni to BTC, ali BS3, taki deli so si bolj podobni povsod (no, lahko, da je BTC kaj posebnega, ampak je prazen, sklop cest in avtomobilov, nikoli ne bo mesto).

Torej kaže v Staro Ljubljano vlagati, jo obdržati , ne pa rušiti. Namreč, če hodiš med nebotičniki, kaj imaš od tega? Ponavljati koncepte New Yorka?
Moraš biti unikum. Stara Ljubljana je majhna, obvladljiva s hojo, v pol ure prideš marsikam, vse je pri roki, imaš kaj videti, je pestrost, lahko bi bilo še bolje, ponudba je bedna, tržnico bi moral upravljati Zavod za turizem , ne pa v sklopu komunale, ki nima turističnega koncepta, itd., na Bavarcu si že izgubljen, predaleč je do Bežigrada. Pa kaj češ tam? Izgubiš se v razdaljah...

Torej, kaj v Kolizej. Nekaj , česar nimajo drugi. Za mladino in starejšo "mladino". Poglejmo Celico. Prišla je na svetovni vrh. Nas ta izkušnja kaj nauči?
Ustvarjalnost - ne večanja gledalcev. Ustvarjalnost je pogoj za zdravo družbo - ne droge v diskačih. Ljubljana postopoma ukinja ustvarjalnost, ki je vezana na društva, na prostovoljstvo. Ta župan tovrstno negativo še pospešuje. Meče društva iz prostorov, tehnično kulturo je potolkel, itd. V socializmu se nam je bolje godilo. Sramota za ta , novi sistem, ko je denarja kot pečka!
En del te ustvarjalnosti je vezan na glasbo. Skupine, bendi...po kleteh, komaj dobijo kje, da o mladih, ki pridejo v Slovenijo in bi kaj zaigrali v družbi sebi podobnim ne govorimo. Jam session...prostori za vadbo. Pripravljen sem plačevat 1 evro na mesec, namesto sladoleda, da ima mladina kje ustvarjati, namesto da za drag denar srka kokto. ZAto , ker na drugi strani prihranim, ker bom dobil množičen obisk v Ljubljano iz cele Evrope.

Ljubljana po postala znana kot zbirališče ustvarjalne mladine Evrope. Ne potrebujemo nebotičnikov. Ti so povsod.
Jasno pa je, da stran od špekulantov. Ta nam je z Monsom uničil enkraten hribček in gozd z vso pestrostjo, z avtocesto tam mimo, namesto tunela in trapasto lokacijo Lesnine na drugi strani smo si uničili enkraten kontinuiren rekreativen prehod v Polhograjske Dolomite,itd. Nekdo od urbanistov bi moral it sedet za nekaj let...pa kakšen župan zraven in mestni svetniki.
Tudi sedanje lutke v mestnem svetu bo treba strpat v zapor. Da nam ne uničijo še tistega, od česar bi lahko dobro živeli.


Samo
Stara in mlada Ljubljana, 11.2. 2009, 22:02

Se popolnoma in v vsem strinjam z zgornjim besedilom!!!!!

Glede odloka Mol-a o vzdrzevanju se mi zdi, ce posteno razmisljamo, da je v tej smeri. Konkretno Kolizej bi se v tem smislu vzdržal, ohranil, rekonstruiral oz ostal v dosedanjih gabaritih, obliki, vsebinsko pa naj se prilagodi. In v temu je resitev. Z odlokom v zvezi s 6,clenom zgo-1b s tem primoras investitorja oz. lastnika, da ga vzdrzuje. Ce mu odvzames lastnino oz. ga razlastis, nisi nic naredil, ker je potem spet vse po starem, ker drzava tezko najde denar za vzdrzevanje. Z odlokom pa primoras lastnika, da ga vzdrzuje na svoj denar. No, lahko se znajde in dobi evropsko pomoc. Ne pa da ga razlastis, ker so potem spet tozbe in je skoda vecja. Mislim, ce bodo tako stisnili sposobnega Anderliča v kot. In v casu odlokov ne bo vec tako lahko preprodajati spomenike. No, saj je tudi gospod Anderlič maček ampak težko bo našel novega kupca, saj se bo vedelo vnaprej, da bo treba vzdrzevati spomenik, ne ga pa zrusit in postoterit dobicek. Zaenkrat 1:0 za Zokija&Co.
Me zanima kaj zdaj poreče veliki Andro...


Anonimnez
Brez naslova, 13.2. 2009, 14:30

Pa ponovimo:
- "Kolizej bi se v tem smislu vzdržal, ohranil, rekonstruiral oz ostal v dosedanjih gabaritih, obliki, vsebinsko pa naj se prilagodi. In v temu je resitev" - pa saj take so tudi (bile) smernice spomeniškega varstva!

V čem je torej ves čas problem?
V zemljiški špwekulaciji izključno!

Če bo lastnik lahko podr obstoječo zgradbo in pozidal na novo ne dosti večjo kubaturo in kvadraturo, ga lokacija prav tako ne bo več zanimala in bo pritiskal na vse vzvode, da bo dosegel dovolj veliko dopustno zazidanost - javni prostor, vedute Ljubljane, itd.. ga pri vsem prav nič ne brigajo (pa očitno tudi drugih, ki so pristojni za prostorski red, ne)


Anonimnez
Brez naslova, 13.2. 2009, 14:46

"Če bi tehniko financiranja obnove Fužinskega gradu (ki pa je po površini mnogo manjša zadeva - opomba komentatorja: to ni verjetno!)) aplicirali na Kolizej (pustimo za trenutek lastništvo Kolizeja ob strani), bi moral stanovanjski sklad ponuditi nadomestna stanovanja za stanovalce, - opomba komentatorja - saj tudi je organiziral nadomestna stanovanja - menda jih ni kupil Anderlič?
Sicer pa povsod in vedno so spomeniško varovani objekti tudi v zasebni lasti; lastnik ima pri tem dolžnost!! da jih vzdržuje; v Franciji dobi lahko za to subvencijo, vendar mora potem objekt (na primer grad, v katerem še živi s svojo družino) po dogovorjenem urniku ponuditi javnosti na ogled - to se dogaja v državi, ki ima star kapitalizem in še celo stare aristokrate, pa vse to nič ne pomaga - starine ne smejo kar podreti ali je prepustiti propadu; podobno je v Angliji


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
*
(D. Diderot, fr. enciklopedist, 1713-1784)




na vrh