info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
19. 2. 2009

11 x ena hiša

Uredništvo
V galeriji Dessa je bila v ponedeljek, 23.2.2009 otvoritev razstave 11x ena hiša. Na razstavi je prikazanih enajstih sodobnih slovenskih enodružinskih hiš, objavljenih v reviji Hiše v letih 2007/2008. Izbor je pripravila urednica Maja Ivanič.

Enodružinska hiša je v Sloveniji vedno znova aktualna tema. Razstava naj bi pripomogla dvigniti splošno kulturo bivanja ter opozoriti na to, da je kakovostno oblikovanje objektiven, ne le subjektiven interes.

Enajst razstavljenih hiš ima zelo raznolik karakter in videz. Vse izstopajo iz arhitekturnega povprečja, večkrat pa celo presegajo meje drznosti. Raznolik izbor sestavljajo novogradnje, prenove, montažne, betonske in lesene hiše, z inovativnimi in klasičnimi zasnovami. Vse pa imajo premišljeno in kakovostno umestitev v obstoječe naravno ali grajeno okolje. Ponašajo se s spoštljivim, a obenem ustvarjalnim odnosom do arhitekturne in kulturne dediščine. Zasnovane so kot sodobna arhitektura in kompozicija ter smiselno uporabljajo inovativne detajle in materiale.

Ob tem hiše ostajajo aktualne in sodobne tudi skozi prizmo časa. S svojo podobo so zaznamovale naše okolje, premaknile ustaljene bivanjske vzorce in ustvarile prepih prihodnosti.

Na razstavi so predstavljeni projekti, objavljeni pod naslednjimi naslovi v reviji Hiše: Sadar Vuga arhitekti . Formula 7; Dominika Batista . Več iz manj; Superform . Scenografija za pot med oblaki; Bevk Perović arhitekti . Dvokapna streha je sodobna; Špela Kuhar, Robert Potokar, Blaž Budja . Moderna domačnost; Janez Koželj, Miha Završnik . Se dobimo danes pri modri hiši?; Jože Peterkoč . Orlovo gnezdo; Peter Gabrijelčič . Geometrijska skladnost oblik; Jurij Kobe . Seciranje secesije; Božo Č. Rozman . Nizanje volumnov in njihova govorica; Andreja Jug, Sanja Škrinjar Zorc . Žlahtna izkušnja časa.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 23.2. 2009, 16:14

Vse predstavljene hiše bi bilo treba predstaviti še v krajinski pojavnosti s stališča oblikovanja prostora , v okviru katerega hiša stoji ali bo stala.
Kulturno oblikovanje izgleda naselja ali pokrajine je tudi arhitekturna prvina, in to ne najmanj pomembna - vsaj za kulturno izkaznico države ne.


Nadžupan
...ja seveda..., 23.2. 2009, 16:39

...pa predstaviti bi jih bilo treba še v pojavnosti s stališča načina in pogojev odlaganja gnojevke iz živinorejskih objektov, v okvirih katerih hiše stojijo... ha!
Mogoče bi morali raje pripraviti eno razstavo vseh poskusov oblikovanja izgleda naselij te vrste, ki so se v glavnem izkazali kot filter za sproščanje ljudske fovšije ali pa bili izkoriščeni kot stranska vrata za znani fenomen s strokovnim terminom "zaokrožitev naselja" (tomaj press)


poznavalec
skrb za grajeno okolje, 23.2. 2009, 16:39

Za naselja in »plombe« v njih naj bi veljalo načelo, ki ga je v svojih predpisih že pred leti uveljavila država:
+++GLEJ PROSTORSKI RED SLOVENIJE+++

Dopustnost izjem ter podrobna merila in pogoje zanje naj bi se presojalo ob izdelavi projektne dokumentacije.

Vsi se lahko zamislimo nad tem, kam nas lahko (oziroma nas je že) pripelj(ala)e praksa oblikovalskega »kontrasta »na kontrast« zaradi tekmovalnosti v oblikovalskih unikatih v stavbarstvu pri nas v zadnjih obdobjih gradbeniškega in investitorskega razcveta.


Nadžupan
... kakšno teženje, 23.2. 2009, 16:42

Ista okna in slemena in barve... in iste partijske knjižice so imeli v komunizmu. Časi dolgočasnega enoumja so pač minili!

mravljinček
Še močneje, še hitreje,, 24.2. 2009, 07:51

še bolj na poskok bi rekel nadbog Nadžupan...
Kolikor hočeš biti višji, večji, opaznejši, toliko si v resnici v minusu...
ponavadi se postavljajo in važijo revčki


Anonimnez
Brez naslova, 24.2. 2009, 11:00

Kaj pa "načrtovanje v kontekstu"? Pri vsaki zgradbi naj bi dober arhitekt upošteval tudi "kontekst". Saj pravilen odnos do "konteksta" šele poda veljavo dobri arhitekturi.

poznavalec
prostorski red nove kapitalistične dobe, 24.2. 2009, 11:17

V novi dobi velja: Uradni list RS, št. 122/2004, U R E D B A o prostorskem redu Slovenije,
+++GLEJ PROSTORSKI RED SLOVENIJE 5. člen (pojmi)+++


Anonimnez
arhitektura in urbanizem, 24.2. 2009, 11:25

Arhitekti imajo večinoma tudi licenco za načrtovanje prostora. Zanje veljajo pravila: Uradni list RS, št. 122/2004, U R E D B A o prostorskem redu Slovenije.
+++GLEJ PROSTORSKI RED SLOVENIJE 23.člen (pravila za načrtovanje poselitve)+++
+++GLEJ PROSTORSKI RED SLOVENIJE 87. člen (načrtovanje grajene strukture)+++
+++GLEJ PROSTORSKI RED SLOVENIJE 88. člen (tipologija zazidave)+++


Nadžupan
Nismo se še izkopali..., 24.2. 2009, 11:43

...iz komunistične uravnilovke. Veliko teh neuporabnih papirjev bo še potrebno razveljaviti, kot vidim. Prav ima anonimnež, ki pravi, da je potrebno načrtovati v kontekstu. Načrtovanje v kontekstu ponuja možnosti, da tradicionalne elemente uporabimo kot gradivo za ustvarjalno načrtovanje in sodobne rešitve. That's it... Pričakovanja da bodo v vsaki Spodnji ščavnici vsi imeli enaka okna in enake strehe so smešna...

Nadangelo
tristo presvetlih, 24.2. 2009, 14:50

ja ja ja, komunisti nimajo pojma...tako se govori Nadžupan, ti si naš, ti prideš v nebesa, ne sekiraj se zaradi kom.arhitekture, pusti jih, naj grešijo...
kam tu dedi!!


Anonimnez
Brez naslova, 24.2. 2009, 15:09

Naš vzor je kičasti Hollywood - tam je bojda zapovedano, da mora biti vsaka hiša "izvirna" in različna od ostalih - zato pa gradijo vse mogoče, od kopij evropskih gradičev do sodobnih oblikovnih unikatov

Nadžupan
Yes dedi.., 24.2. 2009, 16:21

Tvoj vzor je zaradi mene lahko tudi Ščavnica. Meni je pač ljubši Holywood, kjer se je pač razvila sodobna kultura bivanja, s hišami Charlessa in Raya Eamesa, Franka L. Wrighta, Rudolfa M. Schindlerja, Johna Lautnerja, Pierra Koeniga, Richarda Neutre in drugih... Prostorski red Slovenije na žalost podpira srednjeveško arhitekturo... dediči svetlega komunizma pa bi v tla zabili vsakogar, ki zna ustvarjalno razmišljati o svojem domu.

Anonimnez
sporočilo nadžupanu, 25.2. 2009, 15:50

Saj imajo tudi Američani svoj Prostorski red, in to še zelo strog. Hollywood je samo izjema - za bogate - ki potrjuje pravilo. Reven hollywood sistem pa vidimo vsak dan na celotnem Balkanu, pa v južnoameriških "slumih"; Prostorski red Slovenije se je bolj zgledoval pri kapitalističnem evropskem zahodu in pri skandinavskem prostorskem redu (sicer se je pa že naš "komunizem" precej zgledovla tam, kar se urbanizma tiče

Nadžupan
Mhm..., 25.2. 2009, 19:33

Pa se ti skandinavska arhitektura ne zdi malo preveč monotona za veselo slovensko dušo?

Držanič
Termin, 26.2. 2009, 10:19

"vesela slovenska duša" je oksimoron.

Anonimnez
za Jasmin, 26.2. 2009, 18:11

ha, ha, super!!!

Anonimnez
Brez naslova, 4.3. 2009, 10:16

V Sloveniji, konkretno v Ljubljani, je še v časih predvojnega provincializma veljal gradbeni red, ki je ustvaril prav lepe ambiente, in ne na škodo arhitekture - vendar ta ni imela neomejenih pravic kar se tiče lokacij na parceli, višin in velikosti stavb ter osnov oblikovanja streh in izbranih materialov ter barv zunanjega plašča - primeri Groharjeve ulice, Vrtače, vilske četrti za Bežigradom, deloma Rožne doline, in podobno - vsekakor so ambienti delovali usklajeno, harmonično in kulturno, pa ne nezanimivo

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Hiša HB, Bevk Perović arhitekti


Prenova vile v Ljubljani, arhitekt Jurij Kobe


Hiša na Orlah, arhitekt-Jože Peterkoč


Hiša v Prelogu 2, arhitektka Dominika Batista

na vrh