info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
26. 2. 2009

Vrednotenje - predpogoj za kakovost

Maja Simoneti
Slovensko društvo evalvatorjev (SDE) te dni skupaj s somišljeniki opozarja na problem odsotnosti vrednotenja javnih politik v Sloveniji v prid javnih ciljev napredka. Konec januarja je SDE z okroglo mizo o sprejemanju odločitev o posegih v prostor na Urbanističnem inštitut Republike Slovenije začelo kampanjo, ki spremlja zbiranje podpisov pod Pobudo Vladi RS za spremembo odnosa do vrednotenja javnih politik in poziva Vlado RS k ukrepanju. V sredo, 25. feb. ob 11h pa SDE organizira v Centru Evropa na Dalmatinovi ulici 4 v Ljubljani še tematsko tiskovno konferenco.

Na okrogli mizi so praktično vsi razpravljajoči udeleženci ugotovili, da je vprašanje presoje učinkov politik in z njo povezanih ukrepov v Sloveniji praktično prezrto in da so posledice tega v upravljanju s prostorom na meji kritičnega. Urejanje prostora skupaj s področji, ki jih vključuje, sodi med javne politike, ki sodijo v delokrog Vlade in organov z javnimi pooblastili. Javne politike zadevajo vse in vsakega, če ne neposredno pa vsaj posredno. Izvajajo se v narodno gospodarskem interesu kot odraz konsenza skupnosti in način zaščite posameznosti in skupnih vrednot. Opozorilo društva evalvatorjev je zato dobrodošlo tudi za skupnost prostorskih načrtovalcev in to ne glede na to v kakšni vlogi trenutno delujejo.

Danes so posledice enostranskih in ozkih pogledov na razvoj tudi in posebej opazne v prostoru. Lokacije in kakovost novogradenj, razmerja med objekti in kakovost javnega prostora so odraz sposobnosti pravočasnega vrednotenja prostorskih razsežnosti posameznih in skupnih odločitev. Hitra poprava škod in dieta za lakomnost v urejanju prostora ne obstajata. Doktrina zgodnjega in vsestranskega vrednotenja se je načeloma utrdila skozi prostorsko načrtovanje. Slovensko prostorsko načrtovanje je tranzicija porazila in politika demoralizirala do take stopnje, da kljub izjemno velikim težavam pri pripravi nove generacije dolgoročnih celovitih prostorskih načrtov, znamenitih občinskih prostorskih načrtov, ki so v izdelavi za prav vse slovenske občine, in kljub povsem sveži vladni strukturi, kritična strokovna razprava oziroma sistemsko vrednotenje sploh ne tečeta. Potemtakem je vse v najlepšem redu, čeprav se na dnevni ravni zatika povsod in praktično nihče več ne verjame v to, da bo nova generacija prostorskih aktov zagotovila kakovosten prostorski razvoj. Čeprav se število civilnih iniciativ iz tedna v teden povečuje in je v vedno več primerih očitno, da ti ljudje opozarjajo na resnične in prave probleme, je vprašanje kakovosti podrejeno pričakovanjem izbranih prav. To je možno prav zaradi odsotnosti vrednotenja, ki bi posege celostno in pravočasno obravnavalo in odločevalce opremilo z več dodatnimi informacijami in jim omogočilo bolj argumentirano presojo.

Odgovornost za sprejemanje odločitev o posegih v prostor se šele skozi sistem vrednotenja predstavi v vseh razsežnostih. Ko kakovost bivanja prevedemo v zadovoljevanje potreb otrok in starih, pešcev in narave v mestu, lahko odločevalci stvarno vidijo vlogo lokacije, merila in javnih stroškov, če podnebno politiko povežemo z javnim zdravjem in energetsko krizo, se odločitve zavestno prenašajo z enega področja še na drugega in vzpostavljen je pogoj za odgovorno sodelovanje med področji. Prav tega v urejanju prostora, pa najsi gre za gradnjo objektov, prenove ali nove prostorske akte na ravni občin, najbolj pogrešamo.

SDE kot razlog za pobudo navaja zaskrbljenost zaradi stanja vrednotenja javnih politik v Sloveniji in opozarja, da se danes vrednotenje, zaradi pomanjkanja politične volje po njegovem upoštevanju, ne izvaja v prid skupnih ciljev napredka. Praksa kaže, da ukrepi največkrat sploh niso vrednoteni, kadar pa so, je to prepogosto opravljeno samo zaradi formalnih zahtev. Takšna praksa prispeva k razkoraku med trendi rasti gospodarskega razvoja in kakovosti življenja. Vrzel se odraža v dohodkovni neenakosti, onesnaženem okolju, propadanju skupnosti ter (samo) destruktivnosti ljudi. Takšen družbeni napredek pobija sam sebe in mnogim ovira pravico do tega, da je njihova
prihodnost pozitivna.

Strokovnjaki, ki delujejo na področju vrednotenja javnih politik so zato na vlado naslovili pobudo, v kateri zahtevajo, da vzpostavi celosten sistem vrednotenja javnih politik. V pobudi, ki jo je prvo-podpisalo 14 strokovnjakov iz različnih ustanov na čelu s predsednikom Slovenskega društva evalvatorjev Bojana Radeja, ugotavljajo, da se globalne razmere za napredek blaginje majhnih in v svet odprtih držav močno poslabšujejo. Po njihovem prepričanju to pomeni, da bo enostranski napredek prinesel v Slovenijo kot raznoliko območje več škode kot koristi, če ne bo pretehtan z vseh relevantnih vidikov. Podpisniki zatrjujejo, da živimo v času, ko nihče posamično ne zna celovito in nevtralno opisati družbenih dogajanj, kot skupnost pa se v razlagah tega, kar se dogaja, sistematično razhajamo. Zato menijo, da potrebujemo takšen pogled na družbene dileme napredka, ki enako upošteva povsem različne stvari, a obenem tudi iste pojave vrednoti nediskriminatorno glede na to, ali gre za pogled posameznika ali družbene skupine. Vladi zato v prvi vrsti predlagajo vzpostavitev predpisov, standardov, ustanov za preverjanje kakovosti, usposabljanje in licenciranje na področju vrednotenja. Pozivajo pa jo tudi k ustanovitvi sveta, ki bo spremljatl dejavnosti ocenjevalcev in usmerjal pripravo sistemskih podlag za strokovna vrednotenja.


Več:
>>Slovensko društvo evalvatorjev
>>Pobuda SDE

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Nadžupan
Dvomim..., 27.2. 2009, 10:39

...da nove komisije in sveti lahko prinesejo kaj dobrega. Tudi ne vem, zakaj bi se bilo potrebno vabiti k vladi na obisk. Največ boste dosegli s svojim delom, z vašim javnim (!!!) vrednotenjem javnih politik. Veliko več kot na zaprtih sestankih z vlado!

Martina Lipnik
Dosledno izvajanje zakonodaje in nadzor nad tem, 4.3. 2009, 10:33

Urbanizem je študij o mestih - o njihovem geografskem, ekonomskem, političnem, socialnem in kulturnem okolju, in odtis vseh teh sil na grajeno okolje. Urbanizem je ravno tako veda o vzpostavljanju človeških združb za bivanje, delo in razvedrilo, ki pokriva več vidikov urbanističnega načrtovanja.
Danes v Evropski skupnosti zakonodaja s področja varstva okolja postavlja okvire za prostorsko urejanje.
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 in nadaljnje spremembe) nudi v Republiki Sloveniji okvirna izhodišča, kot so pravna podlaga, družbene zahteve, vsebinske obdelave, predpisane procedure, ipd., za pripravo urbanističnih planov (torej študije mesta in s tem študije o njegovih geografskih, ekonomskih, političnih, socialnih in kulturnih okoljih, katerih razvoj se usmerja v prostorskem planu in se bo odražal v bodočem grajenem okolju).
Namen varstva okolja po tem zakonu je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Zakon prenaša v prostorski red RS več evropskih direktiv, ki posegajo na razna področja okoljskih problemov, varstva narave in naravnih virov ter človekovega bivanja. Vsaka direktiva zase dovolj natančno usmerja urejanje posamezne problematike, ki vpliva na okolje v prostoru, in s tem daje bolj ali manj točen načrt, kako urejati problematike na področju urbanističnega načrtovanja.
Vsak zakon je neučinkovit, če se ga ne izvaja.


Stanko
vrednotenje ni varstvo okolja, 4.3. 2009, 14:41

Oprostite Martina ampak torkat ste pa povsem zgrešili smer! Kot jaz toel berem SDE ne opozarjana slabo izvajanje okolsjek zakonodaje ampak na pomanjkanje celovitih presoj, ki bi javne politike in programe osvetlilo z več zornih kotov in omogočilo bolj premišljeno odločanje. ...

Nadžupan
Draga Martina...., 4.3. 2009, 23:44

Zdaj bi lahko počasi prenehala ponavljati mantro o spoštovanju zakonodaje. Saj nismo v prevzgojnem zavodu, kot kakšni delikventi, ki bi jim bili zakoni v življenju kaj malo mar... SDE ima, kot vidim lepo spletno stran in vsaj zame bi bila še dosti bolj zanimiva, če bi na njej objavljali svoja vrednotenja, za katera se tako zavzemajo. Se strinjam, da je to pomembna tema.

bojan
SDE odgovarja, 3.4. 2009, 19:10

z zanimanjem sledim razpravi, čeprav sem pozno ugotovil, da poteka; nadžupanu bi pojasnil, da prva naloga SDE ni opravljanje evalvacij ampak ukvarjanje s sistemskimi vprasanji vrednotenja (presoj...); evalviranje je prva naloga konzultantskih podjetij; v SDE bi zelo radi objavljali tudi presojevalske študije ampak le zanimive, ne kar vse počez, saj je danes na voljo izjemno bogastvo zelo slabih izdelkov - dostopno tudi na spletu - glej npr. pri ministrstvu za okolje;
nadžupan tudi dvomi, da potrebujemo nove komisje in svete ampak je treba po njegovem treba pljuniti v roke in začeti s konkrentim delom; se ne strinjam v toliko kolikor so sedanji problemi na področju evalviranja sistemske narave - te reči je treba zagrabiti za roge, beri na sestankih z vlado itd; SDE pa je podpisnikom in podpisnicam pobude zagotovil, da bodo o uveljavljanju pobude obveščeni (npr. o sestankih na ministrstvih); sklican je tudi že sestanek podpornikov, kjer bomo podrobneje določili vsebine za sestanke na ministrstvih; na SDE in v uredniški skupini, ki je pripravila pobudo (in jo sestavljajo tudi nečlani SDE!) mislimo, da je tak postopek odprt in demokratičen; in ostajamo odprti za pobude; lpbojan


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Slovensko društvo evalvatorjev povezuje strokovnjake in ustanove, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem javnih politik. Kot član evropskega združenja evalvacijskih društev si prizadeva za ustrezno etiko in standarde vrednotenja, za raziskave in izobraževanje ter izvaja pritisk na nosilce in izvajalce vrednotenja političnih ukrepov. Pobudo je do zdaj podprlo 120 oseb in ustanov z različnih področij.


na vrh