info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
9. 3. 2009

Vlada veliko lahko naredi kot investitor

Matevž Čelik
Če se nova vlada želi lotiti kakovosti arhitekture, največ lahko naredi kot investitor. V proračunu za letošnje leto je za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije predvidenih skoraj 290 milijonov evrov, še dodatnih 74 milijonov pa naj bi bilo porabljenih za vzdrževanje in obnove. Vlada Republike Slovenije s svojimi organi, agencijami in drugimi podrejenimi organizacijami je torej največji vlagatelj v nepremičnine v državi.

To bi moralo biti (čeprav namen srečanj ni bil iskati uporabne usmeritve za vlado) vsaj eno od pomembnih sporočil obeh pogovorov o arhitekturi, ki sta potekala prejšnjo sredo v Cankarjevem domu in na Ministrstvu za kulturo. Prvega je organiziralo Društvo arhitektov Ljubljana ob zaključku razstave Arhitektura Inventura, drugega pa MK v sklopu svojih forumov Divje misli.

Arhitektura stavb, kjer so doma javne ustanove, organi in podjetja, katerih prostore smo uporabniki prisiljeni vsak dan obiskovati zaradi najrazličnejših opravkov, nikakor ne ustreza ugledu in gospodarskim uspehom, s katerimi se je zadnja leta ponašala Slovenija. Prav nasprotno: zaostala je na ravni avstro-ogrske zatohlosti, socialističnega neudobja in tranzicijske cenenosti. Javna vlaganja bi lahko postala motor inovativnosti v arhitekturi in gradbeništvu. Različni projekti, med katerimi je najočitnejši primer Onkološkega inštituta v Ljubljani, pa na žalost govorijo o tem, da se državna arhitektura implementira neučinkovito, zapravljivo in na nizki kakovosti.

V nasprotju z evropskimi državami Slovenija nima programa gradnje javnih stavb, s katerim bi objekte ter ureditve, izpeljane s proračunskimi sredstvi, načrtno gradili kot dobro arhitekturo. Še noben predsednik vlade ali minister svojih podrejenih ustanov in agencij ni javno pozval, naj gradnje, ki so predmet javnih ali vladnih investicij, služijo kot vrhunski dosežki, na katere bi bila Slovenija ponosna, ki bi bili inovativni in bi z vzdrževanjem v bodoče čim manj obremenjevali državni proračun. Še noben predsednik vlade tudi ni zahteval naj se v čimvečji meri poslužujejo javnih natečajev, ne zgolj kot načina izbire izvajalcev, temveč kot orodja za zagotavljanje kakovosti vladnih projektov.

V Veliki Britaniji so, na primer, pravkar objavili letošnji razpis za Prime Minister's Better Public Building Award (Premierjeva nagrada za boljšo javno zgradbo). Na njem že več let konkurirajo javni naročniki, arhitekti, nadzorniki in izvajalci. Za nagrado se potegujejo različni projekti, zgrajeni z davkoplačevalskim denarjem; od mostov, parkov in vrtcev, do železniških postaj, muzejev, knjižnic, trgov in drugih javnih prostorov.

Glede na velika vložena sredstva in različne okoljske, socialne in gospodarske cilje, ki si jih je zadala slovenska vlada v koalicijskem sporazumu, bi javne stavbe morale postati ena njenih prednostnih nalog. Z njihovo kakovostjo in vzpodbujanjem inovativnih rešitev pa bi lahko pozitivno vplivala tudi na dosežke na drugih področjih. Dobro načrtovane javne stavbe so namreč precej več kot samo lepi novi prostori. Pomenijo razumno porabo javnih sredstev, večjo uporabnost skupnih prostorov in učinkovitejše izvajanje storitev, ki prispevajo k kakovosti življenja državljanov.

Zanekrat neizkoriščene ostajajo priložnosti, da bi vladne novogradnje izkoristili za izboljšanje stanja okolja, prenovo degradiranih delov mest, za zmanjšanje porabe energije in izpustov toplogrednih plinov ali za zmanjšanje osebnega avtomobilskega prometa, ki zaradi slabega lociranja novih stanovanj in poslovnih prostorov narašča. Gradnje za svoje potrebe bi vlada lahko povezala tudi s prenovo nacionalnih spomenikov, za katere je odgovorna. Danes v Sloveniji zaradi papirnatega varovanja stavb primere opuščene nacionalne dediščine, ki bi bila prenovljena za novo rabo in užitek najširšega kroga državljanov, komaj najdemo.

Povprečen državljan kakovost arhitekture opazi v udobju vsakdanjega življenja. Če je življenje v Sloveniji v zadnjih 15 letih v materialnem smislu za večino postalo boljše, bi danes lahko poskrbeli, da bi bilo za bodoče generacije tudi udobnejše in bolj zdravo. Na leto v Sloveniji zgradimo okoli 6000 stavb in ureditev v skupni izmeri tri milijone kvadratnih metrov. Ob praznih blagajnah in zadržanih ponudnikih posojil, vprašanje, kako optimalno izkoristiti možnosti vsake novogradnje in prenove za prihodnost, postaja vsebolj pomembno.


Več:
>>V sredo dvakrat o arhitekturi / Trajekt, 26.02.09
>>Prime Minister's Better Public Building Award 2009

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Peter
Brez naslova, 10.3. 2009, 13:25

strinjam od A do Ž... bravo.

Anonimnez
Brez naslova, 13.3. 2009, 22:11

Državne uradnike, ki vodijo in pripravljajo javne investicije z državnimi sredstvi, bi bilo treba najprej disciplinirati in izobraziti vsaj toliko, kot to počno nepremičninska podjetja s svojimi delavci - spoznati se morajo na vso zakonodajo in prakso, ki se tiče vodenja realizacij investicij in investicijskih vlaganj; napak in nečednosti, kot so se dogajale v proceduralnem (in obennem s tem v soodvisnosti tudi strokovnem) delu investicije "šentviški tunel" si ne bi smeli privoščiti; iz istega razloga so težave pri investicijah v zdravstvene objekte v kliničnem kompleksu v Ljubljani, pa omenjeni natečaj za sodno palačo ima iste slabosti - razpis za natečaj ni spoštoval bistvenih pogojev zazidalnega načrta, kot je dopustna namembnost objekta - ta pogoj se je kar preskočil in se je rinilo v razpis natečaja za objekt, ki ni bil predviden - iz tega je izvirala vsa težava v procesu natečaja in pri končnih rezultatih

inventar
Brez naslova, 15.3. 2009, 22:31

Beda vseh bed pa je, da so te uradniške službe povsem nestimulativne in v njih pristanejo le izjemno nesposobni kolegi, ki sicer na trgu ne bi preživeli. V razvitih državah je to prestižna služba, medtem ko je to pri nas deponija odpadkov. Zato tudi slovenske vlade do tega trenutka niso bile sposobne ustvariti kvalitetnih pogojev za nastanek kakovostne javne arhitekture, saj jim njihovi uradniki na ministrstvih nikoli niso bili sposobni ustrezno svetovati ... Država pa taka!

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Novo središče na Igu je primer dobro načrtovanega javnega kompleksa z zdravstveno postajo, knjižnico, dvorano, lekarno in drugimi lokali. (Miha Dešman, Vanja Gregorc, Katarina Pirkmajer Dešman, Aleš Vrhovec; 2008)


Prenova gradu Hompoš v mariborsko Fakulteto za kmetijstvo je dober primer gradnje pomembne javne stavbe s pozitivnimi stranskimi učinki - lepo prenovljeno stavbno dediščino. (David Mišič, Ljubo Mišič; 2008)


Onkološki inštitut: neupravičeno dolga gradnja, slaba kakovost izvedbe in drago odpravljanje napak danes zbujajo še skrbi, da bo tudi obratovanje in vzdrževanje slabo zasnovane stavbe požrlo veliko denarja.


Natečaj za novo sodno stavbov Ljubljani je bil lani še v toku razpisa deležen kritik natečajnikov. "Zaradi absurdno zastavljenih urbanističnih pogojev se lahko zgodi, da bomo namesto arhitekturnega presežka, ki ga je naša arhitekturna stroka dokazano sposobna izdelati, postavili veličasten spomenik procesom proizvajanja nesmislov in povprečnosti." so protestirajoči natečajniki zapisali v pozivu. (na sliki zmagovalni projekt, Ravnikar Potokar d.o.o.)

na vrh