info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
12. 3. 2009

Od kulture k nekulturi

Blaž Kandus
Slovenska arhitekturna dediščina 20. stoletja je tema, o kateri je bilo v zadnjem času napisanih kar nekaj člankov in razprav, postavljenih je bilo več razstav, tej temi je bilo posvečeno tudi nekaj knjig, zbornikov in vodičev. Morda se nam prav zato zdi, da se je vse bolj zavedamo, ne opazimo pa, da iz dneva v dan, včasih bolj opazno, drugič pa čisto potiho, izginja iz našega prostora in se seli na plakate in knjižne police. Naše občudovanje in spoštovanje arhitekture prejšnjega stoletja, ki je dodobra spremenila naš življenski prostor, bo le še občudovanje preteklosti.

Arhitektura je vsekakor - tudi če jo razumemo kot umetnost – podvržena spremembam. Spremembe so posledica drugačne namembnosti stavb, tehnološkega razvoja, minljivosti materialov in še marsičesa. V preteklosti so bile spremembe pogosto tudi posledica estetskih predstav neke dobe – mnoge romanske zgradbe so spremenili v gotske, gotske v baročne itd. V današnjem času naj to ne bi bilo več merilo. Ne moremo namreč trditi, da je gotska cerkev lepša od romanske, čeprav je nekoč to veljalo, ampak je dragocenost romanske danes ravno v tem, da je v gotiki niso prezidali. Zato tudi arhitekture naše polpretekle zgodovine ne bi smeli spreminjati zgolj zato, ker danes nekaterim, mogoče celo večini, ni všečna. Tako kot lahko baročna palača danes odlično služi najrazličnejšim funkcijam, je lahko tudi stavba iz prejšnjega stoletja še naprej uporabna, ne da bi posegali v njen arhitekturni izraz. Starost objekta ne bi smela biti najpomembnejši kriterij varovanja. Stališče, da je premajhna časovna distanca vzrok, da ne moremo vedeti, ali ima neka arhitektura določeno vrednost ali ne, je predvsem izgovor, da jo lahko izključimo in se z njo ne ukvarjamo. Nasprotno. Če bi bilo v tej trditvi vsaj nekaj resnice, bi morali z arhitekturo, ki še ni dovolj stara, ravnati toliko bolj spoštljivo, da ne bi pomotoma rušili nečesa, kar bi se kasneje izkazalo, da bi bilo smiselno ohranjati. Nekaj takšnih primerov, za katere lahko obžalujemo, da jih nismo bolj odločno zaščitili, bi v zadnjem času z lahkoto našteli. Med privimi ki nam pridejo na misel, so gotovo nekatera ključna dela Savina Severja, ki so ostala le še na načrtih in fotografijah. Če bomo v tem duhu nadaljevali, bo med preteklostjo in sedanjostjo nastala vrzel, ki je ne bo mogoče več premostiti.

Kako dobro sploh poznamo arhitekturo prejšnjega stoletja in koliko se zavedamo njenega pomena? Ko govorimo o slovenski arhitekturi 20. stoletja, je gotovo vsaj širši javnosti najbolj znana arhitektura Jožeta Plečnika. Morda sploh ne zveni pretirano, če rečemo, da je postala naš nacionalni simbol, blagovna znamka, s katero se radi ponašamo in se z njo predstavljamo tudi v tujini. Čeprav se še danes dogaja, da je tudi Plečnikova arhitektura deležna nespoštljivih in predvsem nerazumevajočih posegov in sprememb, jo vendarle ščitijo in se zanjo zavzemajo tako arhitekti kot umetnostni zgodovinarji, bolj ali manj uspešno jo varuje spomeniško varstvo, zanjo skrbi Odbor za varovanje Plečnikove dediščine in še bi lahko naštevali. Trenutno je sicer na preizkušnji bežigrajski stadion – če jo bo v bitki s kapitalom odnesel kolikor toliko cel, bomo lahko rekli, da je Plečnikova arhitektura na varnem.

Precej drugače je z arhitekturo druge polovice 20. stoletja. Imena kot so Edvard Ravnikar, Savin Sever, Oton Jugovec, Stanko Kristl in mnoga druga so danes znana tudi zunaj arhitekturnih krogov, predvsem prvega pozna, vsaj po imenu, že marsikateri Slovenec. K temu je gotovo pripomogel trud nekaterih današnjih arhitektov, da bi njihova dela predstavili javnosti, jih medijsko izpostavili in na ta način opozorili na pomen tega obdobja naše arhitekturne dediščine. Delo Edvarda Ravnikarja je bilo pred dobrim letom predstavljeno na odlični razstavi v Jakopičevi galeriji in o njem je takrat v Cankarjevem domu potekal simpozij ob stoletnici rojstva, na katerem so o njegovem delu spregovorili mnogi uveljavljeni arhitekti in kritiki. A prav Cankarjev dom je prva zgradba ob katero se lahko spotaknemo, ko govorimo o razumevanju naše dediščine in njeni prenovi.

Prenova spodnjega preddverja, Kosovelove dvorane in prostorov Kluba CD ni zbudila ne pretiranega zanimanja javnosti niti kritike arhitekturne stroke. Zakaj? Morda, ker je potekala počasi, v več fazah, morda ker (še) ne gre za osrednje prostore Cankarjevega doma? Vendarle pa gre za osrednji slovenski kulturni objekt, ki ga pogosto imenujemo kar hram slovenske kulture. (Mimogrede, že to da govorimo o hramu, ko mislimo na kulturo, pove nekaj o našem odnosu do nje.) Počasno brisanje Ravnikarjeve arhitekture, ki se kot rakava tvorba širi iz obstranskih prostorov in se, kot je slišati, ne bo ustavila, zahteva premislek o tem, kakšen je naš odnos do arhitekture in kulture nasploh. Interier kulturnega doma postaja – tudi če pozabimo na dediščino – z kričečimi vzorci furnirjev in brezbrižnostjo do detajla vse bolj podoben interierju trendovske slaščičarne, za katero vemo, da je že jutri ne bo več. Kulturni dom pa ostaja. Vodstvo Cankarjevega doma zato velja vprašati: Si predstavljate, da bi nekdo kar po svoje spreminjal interier Aaltove Finlandie ali Scharounove berlinske filharmonije? Če kultura ne bo razumela arhitekture, kdo jo potem bo?

Enako se lahko vprašamo tudi ob nekaterih drugih prenovah, ki smo jim priča v zadnjem času. Na primer ob prenovi kranjske veleblagovnice Globus, kjer bo po novem knjižnica. Iz trgovskega objekta bo nastalo kulturno središče. Pa bo res? Kaj bo ostalo od Ravnikarjeve arhitekture, ko bodo v njej uredili knjižnico? Se je avtor prenove zavedal, da posega v našo kulturno dediščino? Je poskušal ohraniti kar največ, kar je sprememba programa dopuščala? Je poskušal razumeti, kako je razmišljal arhitekt te stavbe? In naročnik - ga je skrbelo, da bo z novim programom spoštljiv do prostora, ki ga bo napolnil? In nenazadnje, je kdo res bdel nad arhitektovim delom in naročnikovimi željami? Je spomeniško varstvo naredilo dovolj, ko je postavljalo zahteve in pogoje za prenovo? Ima spomeniška stroka sploh dovolj znanja o naši polpretekli zgodovini, da lahko o njej objektivno sodi? Če sodimo po današnji podobi stavbe, od katere je ostal le skelet, in informacijah, s katerimi nam streže dnevno časopisje – strokovno se žal tudi tokrat sploh ni odzvalo – bi na večino vprašanj težko vnaprej odgovorili z da.

Seveda poznamo tudi nekaj svetlejših primerov. Prenova Gospodarskega razstavišča je potekala s sodelovanjem prvotnih arhitektov in posluhom naročnika. Posamezne stavbe so očistili prezidav in prizidav, ki so se nabrale skozi čas in jim tako vrnili nekdajno podobo, hkrati pa so jih tehnološko posodobili, tako da odgovarjajo današnjim zahtevam. Če bo padla še ograja, ki ločuje Dunajsko cesto od prostora razstavišča in onemogoča, da bi trg pred dvoranami postal del javnega prostora - kot je nekoč že bil - bo takšna prenova v vseh pogledih lahko zgled za prihodnost. V arhitekturnem smislu je to že danes.

Vendar pa nimamo vedno na voljo še živečih arhitektov in razgledanih naročnikov. Pogosto nimamo niti arhitektov, ki bi spoštljivo ravnali z deli svojih predhodnikov in bi imeli dovolj znanja in razumevanja, da bi bili kos takšni nalogi. Kaj torej lahko naredimo – ali bolje – kaj moramo narediti, da bi bilo v prihodnje drugače? Da ne bi vedno zvonili po toči in žalovali za izgubljenim? Z negodovanjem nad vsakim posegom delamo medvedjo uslugo tako naši dediščini kot arhitekturni stroki, saj kažemo na nezmožnost, da bi se pravočasno in konstruktivno odzvali. S tem le zaviramo, namesto da bi usmerjali prenove, ki se bodo zgodile, z nami ali brez nas.

Za začetek se moramo v čim širšem krogu zavedati, da ta problem obstaja. Znotraj arhitekturne stroke ta zavest sicer že obstaja, vendar pa se zaskrbljeni arhitekti reševanja naše dediščine lotevajo zgolj posamično. Zbornica za arhitekturo in prostor bi morala pokazati, da ni le zbornica, ki bolj ali manj uspešno ščiti svoje današnje člane, ampak ji je mar - tako kot že njeno ime pove – za arhitekturo in prostor.

Prav tako se mora svoje dediščine zavedati tudi država. Morda je ravno zdaj, ko je pred vlado še skoraj ves mandat, priložnost za Ministrstvo za kulturo, pod okrilje katerega spada tudi varovanje kulturne dediščine, da bi se dejavneje vključilo v reševanje te problematike. Skupaj z arhitekturno stroko bi lahko po finskem vzoru, kjer zgledno skrbijo za Aaltovo arhitekturo, ustanovili skupino, ki bi imela tako strokovno kot zakonsko podlago za varovanje Ravnikarjeve ali pa morda tudi širše dediščine 20. stoletja.

Če se bomo oglašali le takrat, ko bo že prepozno, se kmalu ne bomo imeli več kdaj oglasiti.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Uroš
Brez naslova, 12.3. 2009, 17:26

Kar tiče Globusa vam na zastavljena vprašanja lahko odgovorim z da. Prenovo načrtujejo isti arhitekti, ki so načrtovali prenovo Gospodarskega razstavišča skupaj z nosilci avtorskih pravic. Podoba Globusa bi takšna kot je na priloženi ariginalni fotografiji ob upoštevanju programskih, tehnoloških in energetskih zahtev, tako kot na Gospodarskem razstavišču.

Tomaž
Brez naslova, 13.3. 2009, 08:32

Ali mislite, da bodo razni merkatorji stali stoletja???
Smo pač v dobi RECIKLAŽE. Prav nobene škode za kup rje, na eni najlepših lokacij v Kranju. Arhitekt je že ob nastanku obljubljal vse kaj drugega, v celotni življenski dobi pa se prav ta objekt ni mogel navaditi na hudo slovensko klimo.

L'art pour L'art, kakšen funkcionalizem neki.


Kritik
Arhitektura je lahko tudi boljša, 13.3. 2009, 09:45

Tole z Edvardom Ravnikarjem in njegovimi učenci mi diši po kultu osebnosti. Neverjetno kako je to zakoreninjeno v nas. Kakšne generacije arhitektov so vzgojili ti veleumi, da se obračajo samo nazaj in objokujejo preteklost in svoje mrtve učitelje? Nobene kritične distance, nobenega samostojnega pogleda. Nobene samozavesti... Bodimo malo bolj pozitivni in usmerjeni v prihodnost... Lahko delamo arhitekturo, ki je boljša kot ta. Lahko delamo arhitekturo, ki je bolj vesela od slovenskega modernizma. Lahko delamo arhitekturo, ki je bolj eko od komunističnega modernizma. Lahko delamo arhitekturo, ki je bolj inventivna od sivega modernizma.... Yes we can!

ok
Brez naslova, 13.3. 2009, 10:43

To vprašanje Boljšega postaja vedno bolj smešno. Zelo podobno kot Ni dovolj dobro R. in P.jevih fenov. Se pa strinjam, da bi moralo biti spoštovanje do dediščine veliko bolj samoumevno.

Kritik
Brez naslova, 13.3. 2009, 11:00

Veš kaj... lahko si tudi zadovoljen s tem kar imaš. Udobneje in lažje je spisati en akt o zaščiti teh starih klad, kot pa vlagati napore v nove projekte, biti inventiven in najti kakšno arhitekturno izboljšavo. Verjamem, da je v Sloveniji veliko takih, ki se jim vprašanje Boljšega zdi smešno... Sklonimo torej glave v čast Ravnikarju in strumno stopimo skupaj za zaščito njegovega lika in dela... Večno bo živel med nami.

marko
Brez naslova, 13.3. 2009, 11:01

O poglej ga, "Kritik" se je spet oglasil. Končno si dokazal, da nimaš pojma o zgodovini arhitekture, stilih in obdobjih, kar je minimalni pogoj za povprečnega arhitekta, ki se šteje za "intelektualca". Če tako brezpogojno častimo Plečnika, ne vem, zakaj ne bi vsaj cenili Ravnikarja. Ne samo, da je bil velik arhitekt, bil je še večji teoretiki in široko razgledan, danes takih "univerzalnih" arhitektov na žalost ni več. Ali temu botruje način življenja ali kaj drugega ne vem, nedvomno pa je bil Ravnikar velika osebnost 20. stoletja in namesto, da energijo tratiš za udrihanje po njem, raje vzemi v roko eno izmed štirih + knjig o njem in preberi kakšno poglavje, morda boš potem lažje razumel, za kaj gre. Potem pa vzemi v roke še knjigo o medernizmu in primerjaj. Modernizem je predstavljal samo majčken delček Ravnikarjevega opusa.

Kritik
Sem bral o Ravnikarju..., 13.3. 2009, 11:06

...čisti dolgčas te knjige o njem. Neuporabno. Tip je bil po pričevanju njegovih študentov tudi maksimalno zatežen. Kdo pa pravi, da sem arhitekt in intelektualec? Mar ne slovi Ravnikar prav po svojem razvitem socialnem čutu za nas neuke kmete?

Anonimnez
Brez naslova, 13.3. 2009, 12:15

Ne ne slovi po sočutju za neuke kmete, neuki kmetje naj se namreč ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, pravzaprav jih je spoštoval, nimajo pa se ti kaj ukvarjati z arhitekturo. To, da je bil zatežen je pa res tako irelevanten podatek, da postajaš že smešen s svojimi prizadevanji.

krenk
Brez naslova, 13.3. 2009, 12:51

osebno mislim, da je Globus en boljših Ravnikarjevih realizacij. ta nenadjebljivi cinizem, da na, kot omenjeno, eno najbolj eminentnih lokacij v mestu postaviš škatlo z čudovito betonsko rampo, ki se vije po njenem rjavečem pročelju je drža, ki vsekakor ni nekaj zanemarljivega. druga zgodba so potem ostali projekti (ok, izvzamemo britof - očitno je takrat pil kako dobro dalmatinsko kapljico...), ki nihajo nekje med modernistično ignoranco in nerodnim kontekstualizmom - kar je po pričevanjih zelo dober opis Ravnikarjeve osebnosti. če ostanemo kar pri kranju: čudovita občinska (ali kaj je že) zgradba, kjer se je odpovedal estetiki, da je z konstrukcijo domišljeno dvokapnico uredil gnezdišča za golobe, hotel creina, ki ga, izmakne iz cestne linije zavoljo parkirišč, s čimer mu uspe popolnoma uničiti vstop v mesto... ali pa kongresni trg - najmočnejša poteza v ljubljani, če ne celo v sloveniji, ki stoji na čem: zaznamuje vrata v rimsko emono. če hočeš razumeti, kaj pomeni ta blazni prehod iz nikamor v nikamor, moraš pogledat v zgodovinske knjige, ker v mestni morfologiji ali programski strukturi ni zanjo res nobenega opravičila... bravo maestro... kar je pa res svinjarija, je pa to, da se ga postavlja ob bok takemu geniju in arhitektu svetovnega merila kot je Plečnik...

ok
Boljše Kritiku, 13.3. 2009, 14:51

s spoštovanjem... Delamo boljše in tudi nesramno, kot se spodobi. Na živce nam gre retorika. "Boljše" niti ni tako daleč od (Hrausky:) "Ni dovolj dobro". Mogoče bi lahko začeli še "Upati", ali kaj?
Veste kaj...Boljše Ni dovolj dobro. Izmislite si kaj boljšega.


Anonimnez
Brez naslova, 13.3. 2009, 18:34

Krenk Ravnikar ne gre samo ob bok Plečniku, ampak je brez dvoma večja osebnost in boljši arhitekt kot Plečnik. Če bi Ravnikar ne imel zakrknjenega sovražnika v Mihevcu, bi od njegovih 100ih prvih nagrad realiziral 90% namesto 30% in potem bi bil Plečnik le še njegova senca. Ravnikarja je k sebi vabil LeCorbusier, med njima je vladalo obojestransko spoštovanje, ampak da bi to doumeli bo potrebno še nekaj časa in malo več ukvarjanja z njegovim neskončnim opusom, poleg vsega je bil tudi neznansko izobražen, danes jaz v našem prostoru ne vidim arhitekta, ki bi mu lahko pariral. Nikar tako vehementno ne opletaj dokler se malo bolj ne poglobiš v njegovo delo.

krenk
Brez naslova, 13.3. 2009, 19:27

praviš, da da je bil pri Kurbiju za risarja in da je ta baje pohvalil eno njegovo skico? slišal sem to štorijo in ne enkrat :) sicer pa nisem nič omenjal njegove teoretične podkovanosti in profesorskih sposobnosti. če ne drugega, je jasno, da je za seboj pustil lep šopek nadvse gorečih apostolov (kar je tudi razlog, da vem o Ravnikarju precej, če ne preveč). bil je pač Mudel, ki je, za razliko od Mojstra, odprl kakšno tujo revijo in šel celo v pariz za hlapca. kar seveda ni malo. ne pomeni pa, da se lahko sedaj kar meni nič tebi nič pojavlja v stavkih tipa "Plečnikova in Ravnikarjeva arhitekturna dediščina..." :)

Anonimnez
Brez naslova, 13.3. 2009, 22:28

S katerimi krasnimi deli pa se lahko postavijo ob bok Ravnikarju, ali kar Plečniku, ti samozavestni kritiki njunih arhitekturnih del?
Tja v tri dni se pa res da izživljati na takih forumih - brez škode, da bi se kdo prepoznavno osebno osmešil, kot se bi dogodilo tukajšnjim kritikom, če bi se predstavili z imenom.
Sicer pa, kruhoborstvo uporabi vsak izgovor, da pride do dela, pa čeprav na ruševinah drugega (četudi neprimerno boljšega)


Kritik
Poslušajte Krenka,..., 13.3. 2009, 23:16

... res odlično je interpretiral Ravnikarja v Kranju in njegov Trg Revolucije! Nič od niča, od nikoder nikamor... Krenk, mislim, da bi moral napisati novo zgodovino slovenske arhitekture. Povem vam, da bo ta Ravnikar čez 50 let pozabljen.

jaka
Brez naslova, 14.3. 2009, 00:26

Kritik skoplji si jamo skoči vanjo in zasuj za seboj, boš vsem naredil uslugo. GET A LIFE!

Anonimnez
Brez naslova, 14.3. 2009, 00:34

Ne "Kurbi" ni pohvalil ene njegove skice, sedala sta skupaj v Benetkah, ko je Ravnikar dobil natečaj za Tronchetto, ob tej priložnosti je Corbusier izrazil željo, da bi kdaj v življenju naredila še kaj skupaj, kmalu po tem je žal umrl. Ampak Krenk nikar si ne beli glave, glavno, da boš ti velik arhitekt in v ponos vsem Slovencem.

žele
Brez naslova, 14.3. 2009, 16:22

najlažje je kritizirat tja v en dan! Kritik in podobni pa pojdite arhitekturo študirat( ali jo?) in ustvarite stavbo, ki bo v prostoru prepričljiva in presežek. Cinizem se splača samo na forumih. Plašnice čez oči so pa zastonj...Slama pa v hlevu...

Kritik
Kot vedno..., 14.3. 2009, 21:16

... ko reče kdo kakšno argumentirano kritično o Ravnikarju, je tudi tokrat na plan udarila mentaliteta vernikov komunističnega modernizma. Vsi drugače razmišljujoči so ali nevedni ali niso arhitekti ali v življenju še niso videli cigle (zaradi česar se jim črta pravica do svobodnega izražanja o arhitekturi), vsekakor pa bi jih bilo najbolje kar utišati z vsemi sredstvi. Zaenkrat še nikjer nismo uspeli prebrati, kaj je Ravnikar zares doprinesel k slovenski arhitekturi. Beremo samo, da je bil pameten, razgledan, oh in sploh vsestranski genij itd. In da je potrebno očuvati njegov lik in delo. Žal mi je amapk sliši se kot en tak Tito med arhitekti...

primoz
Brez naslova, 14.3. 2009, 23:31

"...... Zaenkrat še nikjer nismo uspeli prebrati, kaj je Ravnikar zares doprinesel k slovenski arhitekturi....... "

Glej Kritik s tem stavkom si dokazal, da tvoja kritika na račun Ravnikarja ni argumentirana ampak agitpropovska. Prej bi rekel, da si ti prepričani, ki ga ni mogoče prepričati, ampak očitno v tem najdeš svoje zadoščenje, tudi to je terapija...


krenk
kultura ali nekultura?, 15.3. 2009, 11:51

vse kaže, da je kultura na strani opozicije. namesto argumentov žaljivke in sklicevanje na zunanji diskurz. v kolikor so prostor "debate" te vrstice, umeščene pod neuglednim očetovstvom nekega članka o Ravnikarju, je sklicevanje na titulo avtorja komentarja ali kaj je ta v življenju zgradil, anako brezpredmetno, kot je opravičevanje Ravnikarjeve arhitekture z karizmo njenega avtorja. ta struktura razpravljanja se pojavi vedno, ko je govora o nečem kar šepa, o neoporečnosti Ravnikarjeve arhitekturne dediščine. očitno pa je, kako ta evangelij izgublja potenco, medtem ko se oddaljuje od ust aposotlov Ljubljanske šole za arhitekturo. vse kar ostane so citirane floskule in sklicevanje na neko neopredeljeno veličino. mladina je pač neumna kot noč in arhitekturni podmladek pač ni nobena izjema. preseneča pa, kako se lahko celo tako luciden kritik, kot je Fedja Košir, tukaj ustavi...

Anonimnez
Brez naslova, 15.3. 2009, 18:33

Glej Krenk problem je v tem, da se nikomur ne da ukvarjati s tvojimi globokoumnimi dognanji. Problem je očitno v tem, da nimaš kaj početi in si se v duhu slovenskega provincializma lotil teme na šentflorjanski način. Problem z vami "kritiki" je, da vas nihče ne jemlje resno, ker teme, o kateri bi radi diskutirali, ne poznate. Ti želiš, da ti nekdo servira Ravnikarjeve kvalitete, ti pa jih boš "strokovno" pokomentiral. Če te zanima Ravnikar, si vzemi nekaj časa zanj in garantiram ti, da boš mislil nekoliko drugače, če pa je vse znanje o njem, ki ga premoreš tisto, kar si slišal na faksu potem pa bog pomagaj. To pravim zato, ker vaju imam malo poln kufer s "Kritikom", saj sta kot dve zafrustrirani trobili, ki sta si za življenjski cilj zastavili diskreditacijo neke osebnosti, da bi potešila svojo jezo, ki ima izvor kar pri vama osebno. Ni Ravnikar problem, najprej razčistita pri sebi, če ne gre kar za isto osebo in zna se zgoditi, da bo življenje naenkrat lažje problemi pa bolj otipljivi.

Kritik
Krenki, v bistvu imajo Anonimneži prav..., 15.3. 2009, 19:52

Res je škoda trošiti besede in energijo za to mrtvo Ravnikarjevo arhitekturo in se ukvarjati z zavedenimi verniki, ki niso sposobni argumentirane razprave. Gremo naproti novim bolj veselim projektom.

JakaV
Brez naslova, 16.3. 2009, 10:14

nisem mogel da nebi opazil teh hecnih komentarjev ... če ne drugega kažejo na to da Ravnikar povzroča precej močne emocije v obeh taborih: pri tistih ZA in pri tistih PROTI. prvi, torej njegovi privrženci, vseeno delujejo nekoliko bolj 'zafrustrirano' kot je nasprotni tabor opisal anonimnež. zanimivo je še to, da ne demonstrirajo svoje jeze proti 'nepravi' obnovi Globusa - namesto jo fokusirajo na drugačemisleče v forumu. kot bi se zgodovina ponavljala ... slovenski zgodovinski arhitekturni problem je v pomakanju zadostne kritične konkurence.
formalno sta vedno bili dve strani - Plečnik vs. Vurnik; Ravnikar vs. Mihevc. kljub temu sta bila antagonista (Vurnik, Mihevc), zaradi takšnih in drugačnih (tudi objektivnih) razlogov, označena za manjvredna ... V preteklosti smo torej imeli samo dve pozitivni figuri (super-junak): eno za vsako obdobje, ker več kot to najbrž nebi prenesli. Ta razprava kaže da je boj še kako živ - kot tisti med domobranci in partizani (npr: forum MMC).


Kritik
JakaV, 16.3. 2009, 10:35

Točno tako... vendar je ta antagonizem popolnoma nepotreben. Stvari niso črno bele. Samo na grajeno okolje je potrebno gledati z zdravo pametjo, namesto da se kakovost arhitekture vnaprej opredeljuje na temelju osebnostnih lastnosti glavnih protagonistov (o katerih nihče ne dvomi). Tudi Plečnik in Ravnikar sta bila krvava pod kožo in sta znala usekati mimo. Zaradi tega njun pomen ni nič manjši. Prav je, da se njuna arhitektura reciklira za nove namene in to je tudi priložnost, da se popravijo napake, da bo lahko na novo zaživela, tako kot pravi Tomaž v začetku.

krank
Brez naslova, 16.3. 2009, 14:29

"Ta razprava kaže da je boj še kako živ - kot tisti med domobranci in partizani (npr: forum MMC)."

Ta boj je predvsem drugačen. ni zastavljen eksplicitno kot ideološki, ampak je vgrajen, kot "cigla" v mesta, ulice, stavbe - še posebno tisto na Zoisovi 12. Medtem, ko se mladim gladko jebe za spore med rdečim in belim, bi bili presenečeni, kako kislo grozdje raste na bajdi za Šolo. Vsak diplomantek bi nemudoma, če bi ga povprašali po njegovem arhitekturnem slogu, kot pionirček zrecitiral, da je neo-modernist :)

neo-modernizem: ta izraz, v svojem smešnem izvijanju nekemu drugemu označevalcu, lepo prikazuje igrico, ki v celoti definira novejšo zgodovino slovenske arhitekture.


Gregor
Brez naslova, 16.3. 2009, 17:51

Vse te debate me spomnijo na tole: "Punčka si je zlomila nogo. Pri zdravniku so jo odslovili, češ danes odgovorni zdravnik ne dela, pridite jutri. Punčkina teta pravi, da lahko zdravljenje plača takoj na licu mesta. Takoj so jo sprejeli." Podobno je pri nas z arhitekturo pa naj bo ta bolj znana ali manj znana. Če ima botrčka z debelo denarnico in ima ta botrček smisel za ohranjanje kulturne oz. arhitekturne dediščine bo preživela, v nasprotnem pa se bodo na njej nahranili mrhovinarji, ki pa jih pri nas ne manjka... Globus so napol podrl pod pretvezo, da mimoidočim pleh pada na glavo... Ja seveda...

krenk
Brez naslova, 16.3. 2009, 19:27

"Punčka si je zlomila nogo. Pri zdravniku so jo odslovili, češ danes odgovorni zdravnik ne dela, pridite jutri."

Kaj pa tole: "Ženska v poznih zrelih letih bi si rada zapekla plastično operacijo, pri čemer upa, da bo poseg krilo obvezno zdravstveno zaverovanje. Ne kaže nobenih vidnih znakov mojstrstva, nasprotno, po pričevanju očividcev gre za kup rjavečega železja. Po očetu nosi priimek ta in ta..."

Ne? Ta primer namreč ni osamljen, kaže na globoko teoretično krizo arhitekturne scene. Oni dan sem bral zbornik "O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom?" To je hybrid raznoterega člankovja, nekakšen brikolaž, brklarija ali kot se reče - nekaj kar je privlekla mačka. V tem miljeju blagozveneče nomenklature se, v nasprotju s pričakovanji, le vleče nekakšna rdeča nit - Kako "prijeti" razvoj Ljubljane skozi fenomen megaurbanih struktur, ob upoštevanju negativne natalitete in repulzije slovenskega življa do bivanja nad določenim pragom gostote. Kompleksna problematika, ki oživlja prenekateri uvod diplomskega, magistrskega in - kdo ve - morda celo doktorskega dela. In to SO realni problemi. Mladi inženirji arhitekture, prodorni arhitekturni biroji, so soočeni s potrebo po izražanju nazorov ali temeljev njihove prakse tudi onkraj jezika oblikovanja prostora, v tekstovni obliki. Bodisi kot teoretični del natečajnega gradiva, kot prepričevanje in vzgajanje naročnikov ali včasih celo v obliki, ki ji pričujemo tukaj - produkcije člankovja (razlogi so pogosto globoko zakoreninjeni v statutih Ministrstva za kulturo), refleksije nad dogajanjem v stroki, nagovarjanje kolegov in podučevanje, tudi žuganje laični, arhitekturno neosveščeni javnosti.


krenk
e234c6, 17.3. 2009, 11:37

Od žaljivk preko diagnostike do kariernega svetovanja... mirno plovbo še naprej :)
gp, Krenk


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
ARHITEKTURNA DEDIŠČINA EDVARDA RAVNIKARJA IN NJEGOVE GENERACIJE
Odprto pismo Ministrstvu za kulturo in Zbornici za arhitekturo in prostor




Veleblagovnica Globus te dni kaže takšno podobo. Poteka projekt prenove, po katerem naj bi Globus zaživel kot nova kranjska knjižnica. Vendar se odgovorni niso potrudili, da bi javnosti predstavili prenovo in odgovorili na vprašanja, kako bodo arhitekturne kakovosti Ravnikarjeve zgradbe vgrajene v novo arhitekturo.


Edvard Ravnikar, Trgovska hiša Globus, Kranj (1969-1972)
na vrh