info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
17. 3. 2009

Globus: Kultura za vsakogar?

Matevž Čelik
Novi prostori Osrednje knjižnice Kranj, ki jih urejajo v prostorih Glbusa so del Strategije trajnostnega razvoja mestne občine Kranj. Gled na zapisano v strategiji, se v Kranju zavedajo pomena Ranikarjeve arhitekture. Vendar jo bodo pri prenovi Globusa praktično izbrisali.

Osrednja knjižnica Kranj je leta 2001 postala ena od 10 slovenskih osrednjih območnih knjižnic. Ker so obstoječi prostori knjižnice v starem mestu premajhni in ker knjižnica deluje v najetih prostorih na 5 lokacijah, je Mestna občina Kranj leta 2006 opravila poizvedbeni razpis za pridobitev informacij o možnih potencialnih lokacijah za novo osrednjo območno knjižnico. Predmet razpisa je bil nakup ali najem prostorov za potrebe nove knjižnice. Pogoj je bil, da je lega nove lokacije knjižnice oddaljena do 800 m od upravnega središča mesta, da je za knjižnico zagotovljena bruto etažna površina 5.300 m2 in najmanj 100 parkirnih mest. Na poizvedbeni razpis so se lahko prijavile fizične ali pravne osebe, ki so razpolagale s primerno nepremičnino. Mesto Kranj bo z lastnimi sredstvi in sredstvi državnega proračuna nove prostore za knjižnico odkupilo od podjetja IC Dom in lastnika Globusa, podjetnika Franca Bukovnika. Po prenovi, bo knjižnica zasedla 55% Globusa.

Nova knjižnica na strateški poziciji na robu starega mesta naj bi z raznovrstno in kakovostno ponudbo postala dnevna soba Kranja. Globus bo s knjižnico prenovljen v kulturno, izobraževalno, informacijsko in predvsem družabno točko. Tako naj bi prenova doprinesla tudi k oživitvi starega Kranja. Kot je zapisano v Stratgiji, bo nova osrednja knjižnica staremu mestnemu jedru Kranja prinesla "obnovljen objekt izjemne dediščinske vrednosti."

Kakšna bo ta "dediščinska vrednost" po prenovi? Globus so pričeli prenavljati lani. Prenova naj bi bila sicer zaključena letos, vendar se bo predvidoma zavlekla v naslednje leto. Prav odločitev o izvedbi fasade naj bi bila eden ključnih razlogov za zamudo. Iz prikazov podobe Globusa po prenovi, je videti, da so se avtorji trudili ustvariti nekaj "ravnikarjevskega". Slabo. Arhitekturna dediščina pač ni namenjena temu, da bi jo imitirali, temveč da bi jo bodoče generacije lahko doživljale in spoznavale urbani razvoj določenega obdobja, takratne načine in tehnologije gradnje. Zato se je avtorskemu napenjanju mišic pri prenovi dediščine potrebno odpovedati. Dokazovanje ustvarjalnosti s temeljitim poseganjem v originalno pojavnost stavbe je v tem primeru, milorečeno, neokusno.

Drži, da naj bi Globus tudi po prenovi imel kortensko oblogo. Vendar je vsaj na stranskih fasadah ne bodo vrnili na staro mesto in ne bo izvedena v originalni členitvi. Nova členitev bo popolnoma drugačna. Obloga bo izvedena v vertikalnih pasovih med njimi pa bo izstopala horizntalna konstrukcija plošč. Zateklitev naj bi bila glede na prikaze pomaknjena navznoter, monolitna kovinska fasada pa bi v presledkih med kortensko oblogo dobila novo intenzivno zazelenitev v vseh nadstropjih. Temeljitejši "facelifting" bo očitno doživela tudi zadnaj fasada, kjer bodo odstranili betonsko rampo, ki je služila za dostavo v veleblagovnico. Na tem delu se bo Globus z novimi zasteklitvami odprl proti Gregorčičevi ulici.

Ikone modernizma bodo v Kranju torej osvežili in namenili široki uporabi, kar je pozitiven način oživljanja dediščine. Predstavitve projekta nove knjižnice so sicer nadvse všečne. Ob pogledu na fotografije originalnega Globusa pa je žal potrebno reči, da prenovljenega Globusa ne bo več mogoče šteti za eno od ikon slovenskega modernizma. Globus je bil vpisan v register nepremične kulturne dediščine. Po prenovi, ga na ZVKD iz nje mirno lahko izbrišejo. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da utegne podobna usoda doletela tudi kranjsko občinsko zgradbo, ki je razglašena za spomenik državnega pomena. V Strategiji trajnostnega razvoja MOK namreč piše tudi, da bodo Ravnikarjeve dvorane v zgradbi Mestne občine v bodoče namenili glasbi. Postale bodo koncertna dvorana za 500 obiskovalcev, ki bi jo bilo mogoče uporabljati tudi za druge javne prireditve, sprejeme in konference. Kot piše v strategiji, bo zato potrebna prenova avle, dvoran, vhoda in rekonstrukcija ploščadi.

Glede na zapisano v strategiji trajnostnega razvoja se Gorenjci sicer zavedajo pomena Ravnikarjeve arhitekture. Njene prenove pa se očitno lotevajo na napačen način. Predelava ni prenova. Z odstranitvijo ključnih arhitekturnih elementov bo Kranj zapravil arhitekturni kapital, ki bi ga lahko dobro naložil za prihodnost. Načelno izrekanje priznanja modernistični dediščini v pomembnih občinskih dokumentih pač ni dovolj, če jo želiš vzpostaviti kot enega gradnikov mestne identitete in urbane ponudbe. Ideja, da se najboljša arhitektura očeta slovenskega modernizma nameni kulturnemu užitku ljudskih množic je dobra. Venar je nesmiselna, če o arhitekturi, katere vrednost priznavaš, po napovedanih predelavah ne bo ne duha ne sluha. Govorim o arhitekturi kot celoti: z zasnovo, detajli, uporabo materialov in vsem, kar tvori njeno pojavnost.


Več:
>>Od kulture k nekulturi

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

andrej
Brez naslova, 18.3. 2009, 00:53

Čelik mislim, da si domišljav, sodiš o nečem še preden je kaj videti. Trobiš v rog kot vsi drugi, ne vem zakaj se nisi obregnil ob Creino, ki je zares slabo prenovljena, človeku gre kar na jok, ko vidi beton pobarvan na sivo in nagravžen prizidek ob vhodu, medtem ko gre pri Globusu kolikor je meni znano za res premišljeno in subtilno prenovo, zato počakaj, da bo kaj videti. Tvoj argument, da je potrebno pustiti arhitekturno dediščino povsem pri miru je pa nazadnjaški in iz trte zvit, istočasno si pa verjetno velik fan E. Souto de Moure. Ta slovenski apriorni nihilizem mi gre res že pošteno na živce. Kje si pa bil, ko je bilo potrebno napisati kaj o Emoniki ali Ljubljanski tržnici. Ena sama hipokrizija "posvečenih"...

Čelik
Dragi Andrej, 18.3. 2009, 08:51

Očitno si blizu projektantom predelave Creine. Kaj naj ti rečem? Jaz sem si ustvaril svoje mnenje na podlagi renderjev... Saj temu so namenjeni, kajne? To kar vidim pa ni prav nič subtilno...

Tomaž
Brez naslova, 18.3. 2009, 09:14

'To kar je videti na renderjih, ni prav nič subtilno...' To je načeloma sicer res. Res pa je tudi, da je skrajno neodgovorno obsojati prenovo na osnovi dveh, dokaj abstraktnih vizualizacij. Sumim, da pisec sploh ni kontaktiral biroja, ki to prenovo izvaja in da tako o njej ne ve prav veliko.

Čelik
Dragi Tomaž, 18.3. 2009, 09:52

Najbolj odgovorno je pri nas čakati in molčati in ne imeti svojega mnenja... Tako je to.

Marko
Dragi Čelik, 18.3. 2009, 10:31

Edino odgovorno od Vas bi bilo, da bi kontaktirali projektante prenove!

petra
Brez naslova, 18.3. 2009, 10:32

Matevž,

z mnenjem, ki je podprto s trhlimi argumenti pa je bolje počakati pa čeprav ga imaš.Tudi to je del odgovornosti do stroke.


Čelik
Argumenti, 18.3. 2009, 11:07

Jaz samo vidim, da Globus ne bo več Globus. To je čisto dovolj dober argument. Če projektanti želijo, lahko predstavijo projekt tudi tu, vendar se zaenkrat še niso oglasili.

andrej
Brez naslova, 18.3. 2009, 11:34

Matevž napačna je ravno tvoja delitev na naše in vaše. Če nekaj neprijetnega napišem o Lajovicu in njegovi prenovi Creine to ne pomeni, da mi ni blizu, v bistvu mi je, ampak mislim, da je s prenovo hotela usekal mimo, nerazumno mimo. Očitek na tvoj članek gre predvsem zato, ker pišeš o nečem, o čemer se nisi pozanimal, kar je neprofesionalno in neetično, saj nekoga obsojaš vnaprej, medtem ko je prenova Creine končana in je kakršna je. Osebno mislim, da bi jo bilo treba prenoviti še enkrat in to takoj. Drugič kaj je 9 milijonov za rekonstrukcijo osrednjega mestnega poslopja v primerjavi z neštetimi aneksi za avtocestni križ, o katerih se nihče oziroma premalo sprašuje. Pravim samo, da je tako pisanje tendenciozno in na meji rumenega in sprašujem se, kakšen učinek sploh ima, razen tega, da nekaterim povzroča slabo voljo, drugim pa predstavlja kost za glodanje. Več vsebine prosim in manj dramatičnosti, to je pa tudi vse... Se nadejam novih, boljših člankov... lep pozdrav

Čelik
Andreju, 18.3. 2009, 11:40

Se opravičujem, če je bilo kje zaslediti kakšno delitev na vaše in naše. Jaz samo trdim, da s prenovo, kot je predstavljena Globus ne bo več kulturna dediščina. Pika.

peter
po svoje., 18.3. 2009, 16:19

hja. jaz se delno strinjam z g. čelikom...

dejstvo je da je treba skočit v zrak preden se objekt "zjebe".
po drugi strani pa tele renderji praktično nič ne pokažejo.

Sem pa sam mnenja, da niti ni važno kaj se dejansko zgodi z objektom, tudi če ga orenk predelajo.
Jaz osebno bi si štel v čast če bi nek arhitekt prišel za menoj in za arhitekturo, se pravi tisto ki sem jo sam sprojektiral, izdelal kvalitetno predelavo... In se sploh ne bi sekiral če bi od tega kar sem jaz naredil ne ostane več dosti.
Osebno je moje mnenje da mora arhitektura živet, in vsa najboljša arhitektura se bere skozi čas, kako so jo naredili, in kako so jo predelovali.
Samo danes malo kdo upa kaj takega povedat na glas, predvsem ker so vsi egoistično nastrojeni, češ moje arhitekture pa že ne.

Ok. se pa tudi strinjam da je določena arhitektura ki se jo ne bi smelo tikat... pa naj bo to plečnik, sever, al pa magari gabrijelčič... nima veze kdo, če je kvalitetno, ampak samo če je res kvalitetno, samo zaradi imena je spet nesmiselno z glavo v zid.

Ampak se je treba zavedat da arhitektura ki jo na vsak način hočeš obdržat nedotaknjeno, taka arhitektura ne živi, in je slej ko prej obsojena na propad.


Anonimnez
Brez naslova, 18.3. 2009, 21:59

čista patetika! v čem je smisel spreminjati prvotno zasnovo?!

jasna
Brez naslova, 18.3. 2009, 23:18

Prvo kot prvo, slika je zavajujoča, saj render prikazuje zadnjo stranico poslopja, črnobela slika pa cestno stran. Arhitektura je živa, objekt je bil potreben prenove, važno je le, da bo prenovljen kvalitetno in spoštljivo do originala. V svetu je vse polno predelav arhitekturne dediščine, ki včasih delujejo celo bolje od originala, zato je vztrajanje pri stališču, da je nujno ohranjati original nedotaknjen zmotno in navadno vodi v propad le tega. Imamo pa po Sloveniji tudi nekaj t.i. doslednih prenov po vzoru originala, ki so naravnost katastrofalne, ena takih je naprimer grad Žužemberk. Stališče, da je arhitekturna dediščina nedotakljiva je zgrešeno, važno je samo, kako jo bomo prenovili in ali bodo kvalitete izvirnika ostale razvidne oziroma, da se ta ne bo utopil v novi stvaritvi. Kolikor je meni znano, so bile vse prenove avtorjev obnove Globusa do sedaj kvalitetne in večkrat nagrajene, zato je debata na to temo resnično že malo deplasirana. Predlagam, da počakamo še nekoliko.

Fedja
Prijatelji..., 19.3. 2009, 00:05

Očitno se tu pojavlja nek krog prijateljev in izvajalcev prenove. Kaj bi lahko že enkrat nekdo predstavil projekt o katerem očitno premalo vemo? Ali pa vsaj povedal kdo so avtorji? O njih se govori kot o nekih brezimnih duhovih... Če so slavni in izkušeni, to res ne bi smel biti problem...

Čelik
Da dediščina ni nedotakljiva vsi vemo, 19.3. 2009, 00:23

... trdim samo, da bo ob predelavi elementov, ki opazno tvorijo njeno pojavnost, izgubljena. Čeprav sta render in slika originala posneta z različne strani, lahko primerjamo novo in staro fasado, ki gleda na Slovenski trg. Razlika je očitna in težko si jo je razložiti s funkcionalnimi ali tehničnimi zahtevami. Originalna fasada je imela lepo kompozicijo: na vogalih manjša okna, v sredini sestavljena v podolgovar izrez. Fasada je iz elementov sestavljena ploskev, v katero so vstavljena okna. Volumen globusa je bil na vogalih poln, zaradi česar je veleblagovnica učinkovala kot masa kortena, lebdeča nad ulico.
Učinek je na renderju popolnoma drugačen. Globus je slečen in kaže rebra, vogali so odprti. Masa je izginila. Fasada ni več ploskev. So samo plošče in obešeni elementi v vertikalnih pasovih. Sprememba na zadnji fasadi mi je še nekako logična... A tudi rampe, ki je vodila v nadstropje in je redek arhitekturni element, je škoda...


Fedja
Če malo bolje pogldam...., 19.3. 2009, 00:39

... spominja ta stranska fasada na prizidek hotela Palace? Še en dober poseg v dediščino. Čestitam, nadmudrili ste očeta Ravnikarja.

krenk
Brez naslova, 19.3. 2009, 09:34

Jaz se strinjam s g. Čelikom. Projekt prenove je pod vsako kritiko. Sam pristop k prenovi - nekakšna metamorfoza, reciklaža originala - je bil očitno pretežka naloga za projektante. Zdi se mi, da bi bil projekt bolj obvladljiv in rezultat boljši, če bi začeli z nule. Oziroma pustili, kot je bilo.

Zakaj niso preprosto odprli pritličja in strehe (v slogu Tate-a), rjavečo maso pa pustili pri miru, s čimer bi, ob kvalitetni izvedbi, verjetno dobila bolj sveže konotacije?

Rampa tu res nima kaj iskati, pa vendar je iz renderja razvidno, da del, ki vodi v klet, tudi po prenovi ostane na svojem mestu. Lokacija je šolski primer konteksta, ki zahteva maksimalno "prepustno" arhitekturo, odprto na vse strani. To je praktično srce mesta. Tudi koncept nove stavbe naj bi bil mestna "dnevna soba". Rampa po celotni vzhodni fasadi spremeni ta del stavbnega otoka v servisni vhod. Zakaj je ne bi uredili prečno, ob obstoječem tkivu na južni strani? Oziroma spet ohranili del v nadstropju, pritličje pa sprostili.

Bi pa res rad vedel, zakaj se je Ravnikar sploh odločil za korten. Globus je namreč prva stvar, ki jo vidiš, ko se pripelješ v mesto, praktično zaletiš se vanj. To torej ni zgolj stavba med stavbami, ampak postane predstavnik, označevalec, povzetek karakterja mesta. Hočem verjet, da nima nič opraviti s kakim populističnim genius loci, (kakršnemu je Ravnikar, roko na srce, včasih znal podleči), na primer tistem iz verzov: "Bela Ljubljana, črn je Kranj". Pa nisem čisto prepričan...


jasna
Brez naslova, 19.3. 2009, 09:51

Fedja to, da vidiš za tem stati "krog prijateljev" projektantov je izrazito tvoj problem, ker ste pri nas vsi navajeni šimfati vsevprek, najbolj pa navadno tisti, ki nimajo ničesar pokazati. Vse kar vem o projektu je, kdo so avtorji, kar je bilo mogoče zaslediti v dnevnem časopisju. Matevž lepo, da si se lotil konstruktivne kritike, vendar lahko bi vedel, da steklo podnevni nima belega sijaja, ampak je skoraj črno, poleg tega vrzel med kortenom in steklom verjetno zapolnjujejo kakšni profili, skratka prehitro si se odločil soditi in s tem si sprožil žolčno polemiko, ki bi bila lahko namenjena večjim problemom, od Kolizeja, o katerem ne govori nihče več, podrtija pa razpada, do Emonike, ki bo rezultirala samo v stolpnici, meščane pa bo investitor pustil na cedilu, da o nepoglabljanju ne govorim, pa do rigidnosti slovenske konservatorske stroke, ki je večkrat razlog za slabe kompromise pri prenovah in tako naprej, to so vprašanja, ki so tukaj in zdaj. Kar se tiče Globusa pa bo verjetno kakšna javna predstavitev pred samo izvedbo.

Čelik
Spoštovana Jasna!, 19.3. 2009, 10:21

Upam, da sem res sprožil polemiko okrog Globusa, ker sem prepričan, da je potrebna. Globus je pomembna zgradba in vsaka razprava o projektu lahko samo koristi, če ji bodo le znali prisluhniti tudi projektanti (žal ne vem kdo so in tudi nimam časa iskati po časopisu) in investitor. Globus je zato vsaj tolio velik problem kot Emonika in Kolizej. Lepo, da me opominjaš na refleks stekla. (ne vem sicer zakaj, saj o belem sijaju nisem napisal niti besede?) Steklo ima refleks, pa naj bo črn ali bel. Je popolnoma drugačen material od kortena. To bo res škoda, če bo javna predstavitev prenove Globusa šele pred izvedbo. Takrat je običajno že prepozno.

Tomaž
Kaj je dediščina, 19.3. 2009, 12:17

Marsikdo bi jel najprej razčistiti pojme.
Npr kaj je DEDIŠČINA.

Dediščina je lahko zlatnina, nepremičnina ali pa puf, ki ga je pridelal vaš prednik. Da bo enostavno in jasno nekaterim "filozofom". Dediščina je lahko slaba ali dobra. Upam le, da čez 50 let ne bo nekdo zagovarjal raznih Šparov in Merkatorjev, ki so mimogrede uničili najlepša polja.

Ja, človeška nečimrnost res nima meja. Malo skromnosti ne škodi, pa naj gre za arhitekte, zdravnike, sodnike ali koga drugega, ki misli, da je s tem ko je prebral nekaj knjig požrl vso pamet tega sveta.

Pa še konkretno o Globusu. Objekti so vendarle narejeni za in po meri človeka. Globus, pa pustimo arhitekta, to ni bil. Človek se tu ni dobro počutil, ne v njegovi okolici, ne v njem. Že po tem forumu je to jasno, če pa bi vprašali ljudi, bi bila podoba še jasnejša. Gnilo jabolko ni okusno, pa če ga še tako lišpamo in hvalimo.

V čast mi je bilo, da sem poznal dobrega umetnostnega kritika Andreja Pavlovca. Bil je dovolj pošten in močan, da ni samo hvalil, ampak tudi kritiziral. S tem je marsikateremu umetniku pokazal pravo pot. Ločiti pleve od semen pa je bistvo napredka.

Upam, da bodo te tri metafore dovolj. Če ne pa lep pozdrav vsem.


Luka
Brez naslova, 19.3. 2009, 12:35

Matevž vse lepo in prav, očitno ne morete spati, če nimate zadnje besede, ampak trditev, da se vam ne ljubi pogledati v časnik, ker nimate časa pa pove o vas več kot tisoč besed. Uspešno "novinarsko" delo še naprej.

Čelik
Dragi Luka,, 19.3. 2009, 13:09

vprašanje kdo je projektant je popolnoma irelevantno. Važna je samo kakovost projekta.

Fedja
Nagradno vprašanje, 19.3. 2009, 13:21

Kdo je projektant? Namig: Med drugim je znan po tem, da je svoj projektantski žig posodil arhitektu brez diplome in strokovnega izpita, ki je izdelal projekt na podlagi katerega so zradirali Ravnikarjevo opremo na sedežu NLB na Trgu republike...

Anka
Brez naslova, 19.3. 2009, 17:00

Fedja to ni res! Preberi si popravek članka, ki je bil objavljen v Mladini v tistem obdobju. Ni lepo, da širiš laži.

Anonimnez
Matevž ne ga biksat..., 19.3. 2009, 19:43

S tem se ne morem strinjat, da ni važno kdo je projektant. Ker potem tudi ni važno kdo je napisal knjigo ali naslikal sliko. Potem ni nič več važno, važna je le kvaliteta. Samo potem se vprašam kaj je kvaliteta in kako jo določim. In spet se znajdem v območju relativnega.
Kdo je torej PROJEKTANT?


Čelik
Projektant, 20.3. 2009, 09:44

Seveda ni važno kdo je napisal knjjigo in naslikal sliko... Važno da je dobra

Anonimnez
planet Čelik, 20.3. 2009, 10:21

zgleda je tvoj svet sestavljen izključno iz stvari in kriterijev za kvaliteto. v dolgočasnem svetu živiš, dragi birokrat.

Jaka Vukotič
Brez naslova, 20.3. 2009, 18:00

Če vprašate kateregakoli Kranjčana, kaj si misli o Globusu, boste nedvomno dobili enoznačen odgovor – grd je! V to skupino lahko mirno štejemo tudi del stroke, ki veliko raje hvali občinski prizidek, mogoče celo Creino, ki tako lepo visi nad pomolom itd., o Globusu pa v resnici ne ve kaj naj si misli. Zakaj? Ker imamo tako zelo radi kontekstualizem, da bolj brutalnemu modernizmu nismo nikoli zares dali priložnosti, saj ni prav nič všečen …
Globus je črna pika v tem 'eklekticističnem' predelu Kranja. Je ogromni črni monolit, kot tisti iz Odiseje 2001, ki požre vso okoliško urbano energijo. Je stavba, ki je bila že v startu stara, razpadajoča – kup rjavečega železja. Skratka ogromna brutalna črna gmota! In prav je, da ga gledamo kot takega. Ravno zato bi ga morali ohraniti, če smo pošteni – namesto da se sprenevedamo in dlakocepsko iščemo njegove 'nesporne' in 'očitne' kvalitete …
Nov projekt je drugačen. Ima ambicije: hoče biti lepši! S tem pa popolnoma zgreši poanto. Je konzervetivna ideologija v sodobni preobleki: kar ne sovpada s konvencionalno predstavo 'lepega' je treba podreti, če pa že ne podreti pa vsaj zamaskirati z banalnim kvazi-humanizmom (od tod ozelenitev). S temi kozmetičnimi posegi, korak za korakom, izgubljamo tisto pristno ne-maskirano, brutalno če hočete, realnost, ki se počasi utaplja v sodobnem kapitalističnem disneylandu.
Vendar obstaja alternativa … Dobro vemo, da ne bomo mogli v neskončnost maskirati vseh 'bolečih' anomalij našega prostora. Iz preprostega razloga – ker jih je vedno več, ker jih je preveč. Zato lahko začnemo, kot to počne Marjetica Potrč, iskati 'lepo' v konvencionalno 'grdem', v neformalnem; se poslužimo urbane psihoanalize in odpremo 'rane', da bodo vsem na očeh, da bo vsaj nekaj tabujev manj. Potem bo tudi, takih in drugačnih, frustracij veliko manj …


Anonimnez
takle mamo, 20.3. 2009, 18:31

Ravnikar je bil ekscesnež prve vrste. In hvaljen Jezus da je tako. Vendar tega ne razume 99,9 % njegovih častilcev ali kot jih nekdo imenuje apostolov. Vsakega ustvarjalca se da brati na več načinov. Ta gospoda ga bere svojemu intelektu in kreativni moči primerno. Predvsem orokavičeno in impotentno.

aleks
Brez naslova, 20.3. 2009, 20:55

Čeravno sem bil prvič, ko sem ga ugledal nad njim rahlo zgrožen, mi Globus vsakič, ko se pripeljem v Kranj postaja bolj in bolj všeč. Kot dobra glasba...

krenk
Jaka,, 20.3. 2009, 22:13

se strinjam. Če se gremo ohranjanje dediščine Globusa, potem ne moremo mimo tega, kar je ta dejansko pomenil v tem prostoru. In on je v resnici vedno bil nekakšen readymade, grda realna Stvar, nekaj kar je treba odstraniti - dejansko: kup dreka. Členitev fasade in detajli so tukaj manj odločilni. Kar bi bilo treba, ne ohraniti, ampak prezentirati, je ravno ta vloga travme, ki jo pričujoči projekt prenove na vsak način hoče kenslati s svojim stekleno-zelenim kvazi-humanizmom :)

Jani
Globus, 20.3. 2009, 23:14

Meni je bil Globus vedno všeč. Ko sem bil še majhen smo s starši hodili tja nakupovat in to je bilo doživetje. Takrat še nisem vedel kaj je to korten, ampak zdelo se mi je zanimivo da je cela hiša zarjavela, od fasade, do stebričkov pred vhodom in izložb. Toliko izložb in v vseh je bilo nekaj. In široko stopnišče v sredini in med nakupovalnimi policami si skozi okna lahko pogledal ven v mesto. Res prijetni so spomini na nakupe v Globusu. Všeč mi je, da bo zdaj v njem knjižnica in da bo spet poln ljudi. Ni pa mi všeč, da bo navzven tako spremenjen. Tak, kot je bil je bil res lep spomin na tiste čudne čase, ko ni bilo banan, kave, čokolade in pralnega praška. Iz Lesc smo morali najmanj do Kranja, da smo prišli do ene normalne obleke. In v Globusu se je vedno kaj našlo.

aleks
Brez naslova, 20.3. 2009, 23:41

Zakaj NI vseeno, kdo je arhitekt? Zakaj se danes Van Gogh prodaja po 100 milijonov in zakaj Manet po 5? Je bil Manet slabši slikar. Po racionalnih kriterijih Čelika da. Zakaj se moderni slikarji morda bolj izurjeni v tehniki prodajajo po milijon in ne po 100? Še zdaleč ni vseeno, kdo je avtor slike ali arhitekture. Ko bi laik letos stopal po Arsenalu beneškega bienala in se zaletel v skulpturo Franka Gehryja ter prebral vso »filozofijo« za tem, ki je bila v treh vrsticah pripopana na zid, bi rekel, to je popolni bull shit in prav bi imel. Ko stopa po istem Arsenalu arhitekt in pride do iste inštalacije vzhičen postoji pred njo in sklene, da je Gehry res pravi genialec. Seveda ni, v resnici vas ima za norca, a da vas ima za norca, je moral najprej nekaj narediti, postal je trend-setter ne follower. Vendar v tej zmedi lahko izluščimo pravo esenco dobrega arhitekta, ko se je zavoljo njegovega imena vredno vprašati o posameznem delu, četudi mislimo, da ni dobro, oziroma ne ustreza našim subjektivnim kriterijem. Ko človek sprva ugleda LeCorbusierjev Plan Voisin si reče, hudiča tu notri že ne bi živel, kaj ni bolje živeti v hiši na robu mesta. Vendarle je splošno prepričanje vse bolj v korist Corbusierju, malo zato, ker so nas tako učili v šoli, malo pa zato, ker za tem res nekaj stoji. In tako kot smo dolžni postati pred Gehryjem in reči, tole je pa blef, smo dolžni postati pred sliko Plan Voisin-a in premisliti kaj je na njej tako dobrega. Razlog, da smo postali pred enim in drugim pa je v prvi vrsti njuno ime, preden sta si ga ustvarila, smo ju zapažali le bežno. In Ravnikar gre s svojim razmišljanjem vsekakor prej ob bok Corbusier-ju (ne zato, ker je tam delal) kot Gehryju.
Čeliku pa sporočam le tole. Ko ste začeli s Trajektom, sem vas imel še v čislih in se veselil vašega prizadevanja, vendar ne vem, kdaj na svoji poti ste postali tako vsevedno arogantni.


n.n.p.
Grd je!, 24.3. 2009, 00:19

Poskusimo s klasičnim, vsem populistom dobro poznanim psihološkim testom:

Srečamo bitje z roko na hrbtu in stopali na glavi:

a.) Ga panično potepamo, še preden se vprašamo odkod prihaja in koliko je staro?
b.) Ga stlačimo v moško srajco in se čudimo zakaj mu ne ustreza?
c.) S temeljitim Preučevanjem najdemo njegovo bit in ustvarimo pogoje za preživetje vrste?


jaka
Brez naslova, 24.3. 2009, 11:41

Če si količkaj civiliziran definitivno c). Res neumen "test" ker ne vem kaj drugega bi lahko izbral.

matej
Aleks, 29.3. 2009, 00:21

Zanimivo, vas tekst samo potrjuje tezo, da IME ni pomembno. Ne? Preberite ga se enkrat.

aleks
Brez naslova, 29.3. 2009, 20:41

Matej ne. Potrjuje tezo, da ime JE pomembno. Preberite se enkrat.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prenova Globusa v novo kranjsko osrednjo knjižnico je predstavljena v brošuri Strategije trajnostnega razvoja mestne občine Kranj, ki je namenjena seznanjanju občank in občanov Kranja z osnutkom strategije. Osrednja knjižnica Kranj je na prvem mestu programov pod poglavjem Kultura za vsakogar. Davkoplačevalci bomo preko sredstev MO Kranj in vlade RS za knjižnico odšteli 9 mio EUR.


Prenova Globusa: Nova členitev stranske fasade z navznoter pomaknjeno zasteklitvijo in zelenjem.


Prenova Globusa: Namesto betonske rampe nova zastekljena zadnja fasada


Globus, kot je bil še pred nedavnim.


Temeljitejša prenova je napovedana tudi za zgradbo Mestne občine Kranj. V njej naj bi uredili koncertno dvorano s 500 sedeži.

na vrh