info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
26. 3. 2009

"Gledališče XXI. Stoletja" na ne čisto nesporni lokaciji

Grega Košak
Ob lanski javni razgrnitvi uradnega predloga ZN za prenovo Drame sem bil med pobudniki stališča, da je edino logično in zlasti ekonomsko utemeljeno, da se za povečane potrebe narodnega gledališča v prestolnici zanjo zgradi nova, ustrezno večja stavba. In to na novi lokaciji, enako kot to delajo vsa večja mesta: Paris, Copenhagen... Obstoječa stavba naj se racionalno prenovi in nameni potrebam enega od ostalih gledališč (MGL, MG...), ki jih pesti prostorska stiska. Takrat so še vsi uradni dejavniki nasprotovali takemu predlogu.

V svojih javnih in poljavnih oglašanjih (zlasti v okviru Urbosveta pri Društvu arhitektov Ljubljana) sem vedno izpostavljal nujnost dolgoročnega strateškega načrtovanja lokacij za javne državotvorne in mestotvorne objekte v Ljubljani, ki jih potrebuje nova prstolnica. To bi bilo potrebno, da se ne bomo ves čas znova in znova soočali z bolečimi nesporazumi, kam umestiti novo sodno palačo, tri akadamije, novo Dramo in vse podobne potrebe. Pri tem je zlasti potrebno upoštevati pozitivne sinergije, ki jih takšne zgradbe, pravilno locirane v svoje okolje, lahko vzpostavljajo v dobro širšega prostora.

Zato sem bil (pa ne le sam) presenečen ob novici, da se na Fakulteti za arhitekturo že odvija delavnica 7 vzhodno-evropskih fakultet, na kateri se preverja koncept »gledališča XXI. Stoletja« in to na lokaciji, ki je že kar urbanistično potrjena. Gre za edino še preostalo deloma prosto lokacijo, ki je ostala v ožjem območju popotresne Ljubljane. To je kare "Južnega trga":notranjega prostora znotraj stavbnega bloka med Slovensko, Čopovo in Wolfo ulico, ki se odpira na Kongresni trg. Bistvena in izjemna kakovost te lokacije je zlasti v tem, da je potencialno izjemno idealno prehodna v štirih pomembnih peš smereh: 1. od Uršulink proti Prešernovemu trgu in dalje proti Magistratu; 2. od Vegove proti Čopovi, Nazorjevi, vse do Sodnijskega trga; 3. od Cankarjeve proti Filharmoniji; 4. od Filharmonije proti Nami, Cankarjevi in Jakopičevemu sprehajališču.

Ob upoštevanju tega dejstva in ker današnja Ljubljana očitno sploh nima neke svoje prepoznavne in dobro delujoče srčike, ki bi bila programsko ustrezno in zadostno dimenzionirana, je bila v preteklosti ta lokacija večkrat predmet projektnih preveritev. Najodmevnejša je potekala tik pred 2 svetovno vojno, zadnja pa pred 20 leti. Takrat se je načrtoval prestižni, nikoli pozidani (Podreccin) hotel. Tudi zato nam je pulzirajoče mestno življenje, skupaj s tipično osrednjemestnimi programi (razen kulture), skoraj nepovratno "ušlo" v primestne nakupovalne centre, stari del mestnega jedra pa je deležen le še na turističnih obiskov in študentskega utripa.

Sam za uspešno revitalizacijo mestnega jedra predvsem pogrešam kompleks z "reprezentačno mestno vežo" za vsakodnevna naključna srečavanja, zlasti v deževnem in zimskem času (kot je to na primer v klimatsko podobnem Milanu tradicionalna Galleria Vittorio Emanuele). Zato bi tak prostor nujno moral biti obdan z nizom različnih reprezentativnih programov: trgovskih, gostinskih, kulturnih, poslovnih. To bi behavioristično za mesto pomenilo bistveno več od katerekoli predvidene monofunkcionalne rabe (novega parlamenta, gledališča XXI. stoletja ali česarkoli podobnega). Obenem bi bilo "en passant", v vsakdanji pešfluks ljudi mogoče umeščati tudi nekatere današnje dejavnosti razstavišč: Magistrata, Cankarjevega doma, Jakopičevega sprehajališča in novega preddverja Narodne galerije. Slovenska cesta je kot mestna hrbtenica namreč do te mere gradbeno predorečena (da ne rečem "zafurana"), da nima pogojev, da bi kdaj v bodočnosti uspešno prevzela tako funkcijo in zaživela kot prepričljiv vzdolžni, arhitektonsko in behavioristično osrednji prostor.

Zaradi teh lastnosti je izjemno pomembno in potrebno to lokacijo urbanistično strateško načrtovati za sodobno, mešano rabo tega območja. Že pokojni arhitekt Ravnikar je v zagovor svojih posegov v sedemdesetih letih v staro mestno jedro Celja pronicljivo opozoril, da je potrebno tega, ki danes v novih pogojih povsod usiha, nujno "našpikati" z novim programi, "tako, kot je treba pusto govedino našpikati s slanino, da postane okusna in zaželjena!". A kot je bilo podobno življensko napotilo starega arhitekta Eliela Saarinena svojemu sinu Eeru: "Pri vsaki prejeti nalogi najprej pomisli na naslednji širši sklop«!. In to je v našem primeru seveda interes mesta kot celote.

Ljubljanska arhitekturna šola lahko (in bi tudi morala) v okviru svojega urbanističnega izobraževanja, predvsem v sodelovanju z vsemi relevantnimi ostalimi strokovnimi dejavniki, objektivno in enakovredno preigrati več možnih alternativ za to lokacijo. Šele nato bi morala ponuditi končni, konsenzualni predlog, ki bi ga uporabili kot element Novega prostorskega načrta Ljubljane (ki je še v potrjevanju). Na nujnost take sinergijske in celostne urbane naravnanosti opozarja tudi niz nedavnih uspešnih mednarodnih praktičnih izkušenj. Ena takšnih je npr.:"Zoloty tarrasy" v Varšavi. Vsaka pospešena in ad hoc odločitev se nam lahko, kot že velikokrat, vrne v prihodnosti kot ne bumerang, v obliki izpraznjenega mestnega jedra.


Več:
>>Gledališče za 21. stoletje na Južnem trgu

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

andrej prelovšek
res je hudo - v urbanizmu pa je najhuje, 2.4. 2009, 09:01

Grega, nikar se plašiti z mednarodnimi delavnicami, nič hudega se ne bo zgodilo.
Zaenkrat ima Ljubljana iz vsega tega edini mednarodni profit in promocijo, da sta dve češki študentki (iz te delavnice) padli v urbanistično "hudo jamo" na Čopovi 9 (pokrito-skrito z deskami, na katerih sem stal tudi jaz) , ena od teh je umrla takoj.
- v slavnem kareju "južni trg"
To se mi zdi dosti bolj pomembno, ker padli sta v dobesedno stvarnost urbanizma, kjer se končajo vse vizije.


grega košak
"votlost" našega urbanizma, 4.4. 2009, 22:35

Andrej, da si takole le sama dopisujeva, je najznačilnejše sporočilo, da urbanizem mesta ni niti "predmet" javnega interesa, niti celo tistih urbanistov, ki jim je to naloga in so zanj tudi plačani. "Vizije" in "Slovenija 2023" so postali le poštni naslov nabiralnika, v katerega lahko vsak vrže svoj predlog, ki nato postane predmet manipulacij in lobiranj.. Kje je vloga in odgovornost DUPPS.a, Urbanističnih svetov (uradnih in samozvanih, ob preobilici izgovorjenih besed (-ičenj) na naših razstasvah, kongresih in posvetovanjih?skratka "the new brave world" v svoji balkanski (evropa5e7ccezirani verziji!

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh