info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
23. 4. 2009

V obrambo zvezdniške ahitekture

preuredil: Matevž Čelik
Nekateri kritiki z neprikritim veseljem napovedujejo konec gradbene ekspanzije in drznih arhitekturnih rešitev. Vendar so nespametni, zatrjuje kolumnist za urbane zadeve v kanadskem dnevniku The Toronto Star. Sledi njegovo razmišljanje. Da bi bilo zanimiveje sem zamenjal nekaj kanadskih imen za slovenska.

Kritiki zatrjujejo, da bi morali biti previdnejši pri tem, kaj si želimo in za to obstaja dober razlog. Še posebej v primeru vseh zlobnih arhitekturnih kritikov, ki radostno nazdravljajo Veliki Recesiji, ki naj bi pokopala dobo zvezdniške arhitekture. Če bi si vzeli trenutek, da bi premislili, kaj to pomeni, bi si želeli vsekaj drugega.

Problem nikoli ni bil preveč zvezdniške arhitekture, temveč premalo. Še posebej pri nas. Če bi razumeli, da se pod pojmom zvezdniška arhitektura skrivajo zgradbe, ki jih načrtujejo najboljši arhitekti in ne le zgradbe, ki jih načrtuejo arhitekturne zvezde, bi se vsi strinjali, da takšnih zgradb nikoli ni bilo dovolj.

V vse bolj tekmovalnem, zmagovalcem naklonjenem in škodoželjnežev polnem svetu arhitekture je vse preveč uželjenih in žolčnih opazovalcev, ki komaj čakajo, da bo veličina arhitekture propadla. Teže ko pridejo do besede, teže odnehajo.

V ideji ikonične arhitekture je bila pogubna domneva, da le s tem, ko zgradbo oblikuješ spektakularno, načrtuješ dobro. Le kaj je lahko hujšega, kot spektakularna arhitektura? Vendar je potrebno opomniti, da spektakularnega ne bi smeli zamenjevati z dobrim. Prav zares ne.

Nekateri kritiki, predvsem lokalni, so se kujali tudi nad nezaslišanimi honorarji, ki naj bi jih zaračunavale arhitekturne zvezde in v tem našli še en razlog za svoje poveličevanje "minimalistične ekonomike".

Sporoča to nespodobno rezgetanje investitorjem, planerjem, politikom in vsem ostalim kaj drugega, kot da razkriva majhnost duha?

Če je narobe naročati arhitekturo pri najboljših arhitektih (ki naj bi bili predragi in prespektakularni), potem morajo imeti prav tisti, ki najemajo povprečneže (ki so cenejši in manj ikonični). Če je slabo stremeti k arhitekturi z velikim A, potem morajo imeti prav tisti, ki naročajo zgolj običjano, drugo razredno arhitekturo.

Predvsem v mestih, ki niso v središču dogajanja in kjer arhitekturna kakovost ni nekaj podarjenega, prisotnost dobrih arhitektov (ne glede na to, da so zvezdniki) neprecenljivo dviguje interes za arhitekturo. Takšna mesta so seveda obdarjena tudi s prvorazrednimi lokalnimi arhitekturnimi pisarnami, toda kdo bi najemal neznana lokalna imena, če kakovostna arhitektura nenadoma ne bi bila tako pomembna?

Ni potrebno pogledati daleč nazaj, da bi videli, da stvari, ki so se v naši arhitekturi dogajale pred komaj desetimi leti, ostajajo zaželjene še danes. Pripravljenost investitorjev, da bi sprejeli kar predlagajo arhitekti z uveljavljenimi imeni je pričela postajati nekaj nespornega. Zdaj pričakujemo več.

Ne pozabimo tudi, da so arhitekturne zvezde, kjub temu da je zvezdniška arhitektura nekaterim predmet posmeha, hoteli ali ne, dobile to ime, ker so najboljše v svojem poslu. Morda je postalo klišejsko, da si neko mesto želi Franka Gehryja, vendar je Guggenheim v Bilbau spremenil več kot le Bilbao. Spremenil je sodobno razumevanje muzejev v celoti in njihov odnos do urbanega konteksta. In naj ne bo nikakršnega dvoma o Bilbao učinku: 12 let po otvoritvi muzeja obiskovalci še vedno derejo v to mesto, španske Trbovlje, da bi videli Gehryjevo mojstrovino, če že ne umetnosti v njej.

In kaj je poleg argumenta, da večina arhitektov trdo dela v senci svojih bolj slavnih kolegov, še novega? Dejstvo je, da je naraščajoče zanimanje za arhitekturo mladim in manj poznanim odprlo možnosti kakršnih nikoli prej ni bilo.

Zaradi vsega tega ta nenadni strah pred ikonično arhitekturo zveni votlo. Kdo se pritožuje nad NUK, Nebotičnikom ali Trgom republike, simboli starejših ekscesov? Njihov pomen se je morda z desetletji spremenil, vendar za vedno ostajajo na osrednjem mestu v zgodovini Ljubljane in arhitekture, ne le zaradi tega, ker bi bili simboli arhitekturne velične.

To ne pomeni, da vsak projekt mora biti ikona. Prevladujoča večina arhitekture je konfekcija, ki mora služiti svojemu namenu, zapolnjevati prostor in v svoji totalnosti ustvarjati ulični prostor, ki določa mesto. Vendar nihče ne bi smel zamenjevati konfekcijskih zgradb z drugorazrednimi zgradbami.

V naglici, da bi se znebili ikoničnega, smo v nevarnosti, da bi pustili na cedilu tudi vse kar je odličnega. To ne pomeni, da bi svoja mesta morali spremeniti v nekakšne klone Dubaja, ki je primer tega, kaj se zgodi, ko je arhitektura komaj kaj več od tekmovanja, da bi bil bolj ikoničen od soseda. V tem kontekstu arhitektura ostane brez pomena; omejena je na divje tekmovanje med arhitekti, ki obupano poskušajo prekositi drug drugega. Če že kaj, potem bi Dubaj moral zgraditi vsaj nekaj zvezdniške arhitekture. Vendar je v njegovem primeru verjetno že malo prepozno.

Od takrat, ko je Ljubljana pričela izvajati Vizijo 2025, skupaj z Emoniko in Kolizejem, smo v polemikah večkrat zasledili tudi nasprotovanje tujim zvezdniškim arhitektom. Še preden so ti v Sloveniji zgradili karkoli. Toda zapomnimo si, da so v času, ki je minil od natečaja, domači arhitekti dobili številna in velika naročila.

Z drugimi besedami, v tem obdobju se je domačim arhitektom dobro godilo. Še toliko bolj zaradi prisotnosti mednarodnih težkokategornikov. In v nadaljevanju ostajata Šmartinka in Plečnikov stadion.

Da bi videli, ali bodo ti projekti ikonični, bomo morali počakati, a nekaj je že zdaj jasno: svet bo čakal in opazoval.


Več:
>>In defence of starchitecture / The Toronto Star 18.04.2009

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

arhifrajer
Misinterpetacija zvezdniške ahitekture, 24.4. 2009, 12:44

@avtor
v primeru da ze tako zvesto prevedes in priredis clanek, mogoce prevedi se prvi komentar takoj za njim, ki zajame probleme takega razmisljanja...


Matevž
RE: Misinterpetacija zvezdniške ahitekture, 24.4. 2009, 20:08

To je pač samo eden od mnogih komentarjev...

Anonimnez
Brez naslova, 26.4. 2009, 20:54

Zanimiv izbor "zvezdniške" arhitekture. hihihihihihihihi

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

1999, Griže


1999, Ljubljana


2003, Novo Mesto


2004, Črnuče


2007, Grosuplje


2007, Ptuj


2008, Maribor

na vrh