info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
2. 5. 2009

Urbanizem: državljani računajo na politike

Uredništvo
Na Polokovi okrogli mizi o vlogi civilne družbe v urbanističnem načrtovanju, ki je na FA potekala v začetku aprila, se je odvila zanimiva in konstruktivna razprava o državljanskih pobudah ter sodelovanju med državljani, občinskimi upravami in investitorji za dobre urbanistične rešitve.

Gostje okrogle mize so bili Pavel Gantar, Miran Gajšek, Maja Simoneti, Milena Marega in Matej Gojčič. Vlogo moderatorja okrogle mize, ki je potekala v angleškem jeziku, je prevzel g. Lars Soeftestad iz norveškega CBNRM Net, ki je partner v projektu PoLok. Okrogle mize so se udeležili tudi predstavniki različnih pobud, Tomaž Ogrin iz Zveze ekoloških gibanj, Mateja Janc iz Civilne iniciative Stara Ljubljana, Miha Burger, urednik portala Naddemokracija, Peter Rondaij iz civilne iniciative Fondove hiše in drugi.

V uvodu so gostje na kratko predstavili svoje videnje participacije državljanov pri urbanističnem načrtovanju. Medtem ko je Matej Gojčič izpostavil sodelovanje razvojne agencije z občinami kot eno od orodij za preprečevanje konfliktov, je direktorica REC Milena Marega menila, da je ključni korak, ki bi ga danes morali storiti v Sloveniji, boljše obveščanje in zgodnejše vključevanje državljanov v postopke urejanja prostora. Pavel Gantar je poudaril, da je bistveno vprašanje kako se konstruira javni interes in opozoril da predvsem institucije niso kos kompleksnosti interesov. Miran Gajšek je omenil neurejeno zakonodajo in menil, da bi k izboljšanju stanja veliko doprineslo izobraževanje o urejanju prostora, k čemur bi sodilo tudi vključitev teh tem v učne programe, primerljivo s prakso v nekaterih uspešnejših evropskih državah, Maja Simoneti pa je povedala, da v participacijo, kljub težavam, ki obstajajo, predvsem močno verjame.

Razpravo je pričel arhitekt Rok Pernuš, ki je izpostavil problem javne kritike arhitekturnega dela, ki izhaja iz pomanjkljivega poznavanja arhitekture. Ker se je vprašanje nanašalo tudi na razlike med Slovenijo in Norveško, mu je g. Soeftestad odgovoril, da so različni pogledi ter kritika vedno povsem legitimni, medtem ko je potrebno iz tega izhajajoče konflikte reševati.

Tomaž Ogrin iz Zveze ekoloških gibanj je opozoril na potrebo po alternativnih prostorskih rešitvah, ki bi jih lahko naročile lokalne pobude in jih soočile z mestnimi predlogi. Po njegovem mnenju bi moralo alternativne rešitve prav tako financirati mestna občina. Gostje so opozorili, da je vrzel med predlogi iniciativ in mesta zaskrbljujoča ter da je potrebno predvsem graditi zaupanje med prebivalci in institucijami, kot ključen dejavnik sodelovanja. Mateja Janc iz Civilne iniciative Stara Ljubljana je opozorila, da je trenutno zaupanje med iniciativami in mestno upravo na izredno nizki točki, kakor tudi zaupanje v javno-zasebna partnerstva. Miha Burger je menil, da bi rešitev lahko prinesla skupna orodja, ki bi jih vsi udeleženci v procesu načrtovanja spoštovali.

Peter Rondaij iz civilne iniciative Fondove hiše je izrazil prepričanje, da je veliko število civilnih iniciativ znak alarmantnega stanja. Posebej je izpostavil problem pravočasnega vključevanje javnosti v procese načrtovanja. Pavel Gantar je izpostavil problem, da je pri nas običaj, da javni interes oblikujejo uradne institucije, da se torej postavlja od zgoraj. Sodobnejši in demokratičnejši način je oblikovanje skupnega interesa od spodaj, kar pa je zahtevneje. Na mnenje Sanje Simič, da se v Ljubljani mesto pretirano uklanja interesom kapitala, je Pavel Gantar odgovoril, da se urbanistično načrtovanje tudi v svetu vse bolj nagiba proti zasebnemu, kar prinaša nove izzive za urbanizem, Maja Simoneti pa je opozorila na neravnotežje moči, saj imajo investitorji precej boljše možnosti kot javnost.

Ob koncu je Margita Jančič vprašanje lokalne participacije razširila na procese odločanja o prostorskih rešitvah na vseh ravneh in poudarila potrebo po kontinuiranem procesu javne konzultacije v okviru jasno strukturiranega procesa odločanja. Za zaključek je Maja Simoneti poudarila, da bomo na področju participacije lahko naredili korake naprej samo ob ustrezni politični volji.


Več:
>>PoLok

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

jaka29
Brez naslova, 5.5. 2009, 12:25

Pavel Gantar ima v rokah škarje in platno pa niti prdne ne - sprenevedanje. O Gajšku raje ne zgubljam besed...

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>PoLok
>>Vloga civilne družbe v urbanističnem načrtovanju (*pdf)








na vrh