info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
2. 5. 2009

Poenostavitev in pocenitev natečajev

Matevž Čelik
Na ZAPS-ovi problemski konferenci o natečajih je beseda tekla o poenostavitvi (in pocenitvi) postopka izvedbe natečaja. Med razpravo pa so se problemi natečajne prakse pomešali tudi s problemi avtorskih pravic, kjer so se razpravljalci zavzemali za večjo zaščito prvonagrajenih arhitektov. So cilj natečajne politike najboljše arhitekturne rešitve ali oddaja projektantskih del?

Spremembe, za katere se pri natečajih zavzema novo vodstvo ZAPS temeljijo na dosedanjih izkušnjah in rezultatih ankete, izvedene med člani. V anketi je skoraj 85 odstotkov vprašanih podprlo uvedbo posebnih vrst natečajev s poenostavljenim postopkom za manjše projekte. Rezultati ankete so pokazali tudi, da se člani zavzemajo, da bi se v Sloveniji povečalo število mednarodnih natečajev. Vprašani so bili precej mlačno razpoloženi do veljavnega natečajnega pravilnika in do kakovosti natečajnih gradiv in v veliki meri pritrdilno odgovarjali na vprašanje, ali bi revidiranje projektnih nalog lahko doprineslo k boljšim natečajnim gradivom. Sicer pa je anketa pokazala, da je vera v strokovnost natečajnih žirij dokaj trdna. Prav tako se je izkazalo da v zvezi z nagrajenimi predlogi vlada zmerno zadovoljstvo.

Predlog organizacijskih sprememb natečajev, ki ga je v začetku predstavila komisarka za natečaje Darja Matjašec vsebuje razdelitev natečajev na lokalni, državni in mednarodni nivo. Manjši, cenejši in preprostejši lokalni natečaji naj bi vzpodbudili tudi manjše in šibkejše občine ter naročnike, da bi se več posluževali natečajev. Na novo naj bi opredelili tudi vabljene natečaje, ki so namenjeni predvsem zasebnim investitorjem, ki zakonsko niso obvezani k javnim natečajem. ZAPS se zavzema za odprte vabljene natečaje, kjer bi poleg povabljenih udeležencev, ki bi bili upravičeni do odškodnin, lahko prosto sodelovali tudi drugi.

Novosti naj bi doživele tudi ocenjevalne komisije, kjer bo vloga skrbnika manjša, njegove naloge pa bo prevzela administracija zbornice. Ocenejvalne komisije pa morda čakajo nove naloge, saj ZAPS namerava intenzivneje spremljati, kaj se z natečajnimi rešitvami dogaja ob izvedbi.

V nadaljevanju je Davorin Gazvoda menil, da bi bilo zahtevani obseg del napačno prilagajati lokalnemu, državnemu ali mednarodnemu nivoju natečaja, temveč bi se pri tem morali ozirati na zahtevnost objekta. Opozoril je tudi na pozitivne izkušnje pri natečajih, ki niso anonimni.

Andrej Hrausky, ki je na konferenci zastopal Društvo arhitektov Ljubljana je izrazil nasprotovanje prepogostim in obsežnim spremembam pravil in predlagal, da bi v Sloveniji enostavno prevzeli pravilnik Mednarodnega združenja arhitektov (UIA).

Udeleženci konference so podprli predlagano poenostavitev natečajnega postopka, Jana Purger pa je predlagala, da se kot izkazano dobra praksa v natečajno prakso vključu tudi institut delavnice. Delavnice zagotavljajo sodelovanje javnosti, politike in stroke in so se izkazale kot odlično orodje pri pripravi natečajnih nalog.

Vprašanje avtorstva natečajnih rešitev, ki ga je v uvodu razprave odprla Mika Cimolini je bilo usmerjeno na obveznost sklenitve pogodbe med naročnikom in zmagovalci natečaja ter na spremljanje izvedbe nagrajene rešitve. Kot je v nadaljevanju opozorila Darja Matjašec, ZGO v 43. členu še vedno dopušča, da zmagovalec na natečaju ni izbran kot izdelovalec projektne dokumentacije. Ina Šuklje Erjavec se je zavzela, da v primerih kršitve avtorstva posreduje tudi ZAPS.

Avtorstvo kot strokovni termin v arhitekturi in prostorskem načrtovanju po svetu ne obstaja. Pretirano poudarjanje avtorstva se v Sloveniji izkazuje kot anomalija, ki ima predvsem negativne posledice. V primeru natečajev je smiselno razpravljati o povezovanju prvonagrajene rešitve in pravici do pridobitve posla. Vendar tega problema ne bi smeli povezovati z avtorskimi pravicami.

Prostor je tako kot zrak in voda, dobrina, ki pripada vsem in natečaj bi moral biti vse kaj drugega kot orodje, ki bi zmagovalcem podeljevalo doživljenjski monopol nad določeno površino zemeljske oble. Spomnimo naj, da so prav avtorske pravice eden od problemov ponovne izvedbe zastaranih natečajev. Smiselna in dobro pripravljena razprava o natečajih, ki jo odpira ZAPS bi se morala še naprej osredotočati na kakovost pridobljenih in izvedenih rešitev. V sodobnem svetu odprte kode, freewara in timskega dela »avtor« in »avtorstvo« predstavljata relikt preteklosti, ki je na poti do dobrih in učinkovitih rešitev lahko le ovira.


Več:
>>ZAPS

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

republikanec
demokratična arhitektura, 4.5. 2009, 09:36

"...natečaj bi moral biti vse kaj drugega kot orodje, ki bi zmagovalcem podeljevalo doživljenjski monopol nad določeno površino zemeljske oble."

Zelo me zanima kaj je tisto "vse kaj drugega? ...da investitor odloča, politiki ali iniciative kakšna bo arhitektura? ...ali da se še malo razpravlja o odločitvi komisije? ...ali da se ustanovi še komisijo za izvajanje stavbe v kateri bo predstavnik investitorja, stroke, lokalne oblasti in lokalne skupnosti? Kdo od njih bo pa predsednik? ...ali se naklon strehe, material fasade itd. izglasuje z večino?


demokrat
re: demokratična arhitektura, 4.5. 2009, 09:45

Pravzaprav si navedel nekaj dobrih odgovorov na svoja vprašanja. Sodobni pristopi vse bolj upoštevajo uporabnika in ga skušajo vključiti v kreativni proces. Takšne "komisije za izvajanje stavbe", gradbeni odbori, kot smo jih že poznali, bi bile pravzaprav nekaj odličnega.

republikanec
re: re: demokratična arhitektura, 4.5. 2009, 12:50

Po tvojem mnenju je demokratizacija v bistvu birokratizacija družbe.
V temelju je demokracija odprtost družbe, kar pa še zdaleč ne pomeni, da vsi o vsem odločajo. V demokraciji hierarhija še vedno obstaja; boljši so boljši, pametnejši so pametnejši, geniji so geniji... , kar pa hvalabogu s kvazi-komisijami ne boš zatrl.
Dobra plat demokracije je, da lahko uspeš tudi kot arhitekt, torej če dobiš priznanje družbe ali nagrado ali zmago, imaš pravico da se z arhitekturo tudi umetniško izražaš. Če družba ni odprta za to možnost potem ni demokratična.


demokrat
re: demokratična arhitektura, 4.5. 2009, 13:06

Seveda obstaja hierarhija, vendar drugačna, kot v srednjem veku. Evropa govori o vključenosti, o opolnomočenju, o sodelovanju, kar zadeva predvsem delo z zapostavljenimi, bolj ranljivimi (ti bi jih imenoval slabši, manj pametni, tisti, ki niso geniji). Arhitektov ego in umetniška svoboda sta za razvoj zdrave družbe obrobnega pomena. Arhitektura, ki ne komunicira z ljudmi, pa se je v zgodovini že večkrat izkazala za bedno in minljivo...

republikanec
Brez naslova, 4.5. 2009, 14:33

Umetnost je nepotrebna ker eni stradajo??
V resnici je to najtrajnejša skupna dobrina! Slovenci si brez slabe vesti zaslužimo kakšno arhitekturo pritzkerjevega nagrajenca, sploh glede na to kakšne avtomobile vozimo in koliko vlagamo vanje.


demokrat
skupna dobrina, 4.5. 2009, 14:48

Točno to. Vendar umetnost ni monopol "avtorjev". Takšen koncept umetnosti, še posebej uporabnih umetnosti, je danes samo še dejstvo v učbenikih za umetnostno zgodovino.

republikanec
Brez naslova, 4.5. 2009, 15:52

demokratična družba ne zatira ambicioznih, uspešnih, izpostavljenih posameznikov, edino slovenska družba se trudi v tej smeri. Taki osebki ali avtorji ali geniji so kompas družbe ne pa grožnja! Hočeš živeti v avtomatiziranem, anonimnem svetu?
In avtorstvo je v razvitem svetu zelo prepoznano. Pametni investitorji vejo, da je umetnost politično orodje in to je pozitivno!


demokrat
re: demokratična arhitektura, 4.5. 2009, 17:42

Temu nihče ne oporeka. Ampak v bistvu zgornji članek govori o načinu izvedbe natečaja in nagrajene rešitve, ki bi dal najboljši rezultat. Ti pa predlagaš, da bi se pametni investitorji menili vsak s svojim genialnim avtorjem (Kar pravzaprav že danes počnejo, zato pa imamo toliko lepih arhitekturnih okraskov po Sloveniji.). Se ti res zdi da je namen natečajev odkrivanje arhitekturnih genijev?

Anonimnez
ne, ne, ne,, 6.5. 2009, 20:13

namen natečajev je odkrivanje inovativne arhitekture s potencialom in presežkom. to je tisto kar manjka praktično vsem prvim nagradam v zadnjih nekaj letih natečajne prakse. zakaj že?

Darja Matjašec
anonimnežu, 7.5. 2009, 09:04

Zato, ker smo natečaje uspeli spremeniti v projektne natečaje do takega merila, ki je za natečaj že čisto preveč podrobno in so potem zmagovale tiste rešitve, ki so imele najmanj projektantskih napak, niso pa uspele preseči povprečne arhitekture. ZAPS se po novem zavzema zato, da natečajni elaborati ne bodo preobsežni in da ne bo več zahtev po preveč podrobnih merilih. S tem naj bi bilo omogočeno, da se bodo natečajniki ukvarjali pretežno z arhitekturno idejo in ne s projektiranjem, kar bo ocenjevalne komisije privedlo do tega, da se bodo tudi same ukvarjale z vrednotenjem ideje in ne toliko projektnih spretnosti.

Anonimnez
komisarki, 8.5. 2009, 19:32

ma, a merilo je sedaj krivo? o ti, ti merilo... mjah komisarka, dajte no, dajte

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Zaps: Rezultati ankete o natečajni praksi

na vrh