info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
13. 5. 2009

Stara Šiška lovi zadnji vlak

Matevž Čelik
Zaradi bližine mestnega središča in Tivolija ter pristnih historičnih ambientov je Stara Šiška eno priljubljenih območij za bivanje. Izpraznjeni industrijski kompleksi so bili v zadnjih letih vroče žemlje za investitorje, kakovost življenja v tem zanimivem delu Ljubljane pa je zaradi slabo načrtovanega zgoščanja poselitve po izgradnji najnovejših stanovanjskih kompleksov žal upadla. Načrtujejo pa se nove stolpnice.

Šiška je eden redkih predelov Ljubljane, kjer ima mesto nekaj »mesa« in kjer imajo ulice urbano dimenzijo, ki je v prestolnici redka. S svojimi zanimivimi urbanimi ambienti in zgodovino, povezano s predelavo in prodajo alkoholnih pijač bi lahko postala nekašen ljubljanski East London, očitno pa zdaj lovi zadnji vlak. Prebivalci, ki že več let organizirano delujejo v okviru Društva za urbano okolje Stara Šiška, si v svojem domačem prostoru prizadevajo za življenje, ki bi ustrezalo zgodovinskim kakovostim tega dela mesta in njegovim prednostim. V pripravi pa je več prostorskih načrtov, ki lahko zapečatijo vizije prizadevnih Šiškarjev.

DUO Stara Šiška je pripravil že več predlogov za ureditev parkiranja, za ureditev potrebne oskrbe, ki je z zaprtjem tržnice in nekaterih trgovin nazadovala in za ureditev odprtih prostorov ter zelenih površin. Vključil se je tudi v projekt PoLok, ki ga izvaja Inštitut za politike prostora, kjer Šiškarji svoj pozitivni pristop aktivno prenašajo na druge civilne iniciative sodelujoče v projektu. Žal pobude teh Ljubljančanov že več let ostajajo preslišane, novi veliki stanovanjski kompleksi pa se ob podpori mestnega prostorskega urada odvijajo dalje. Ob zadnjem predlaganem posegu, novih stanovanjskih stolpnicah na mestu Fructalovih skladišč, so zato Šiškarji sklenili, da bodo za podporo za skladno načrtovanje Šiške poprosili tudi someščane in drugo javnost.

Prostorski načrt za stanovanjski kompleks na lokaciji dosedanjega Slovenijavina (med Medvedovo, Frankopansko, Žibertovo in Gubčevo ulico) je ljubljanski mestni svet potrdil že marca (26. seja, dne 30.3.2009), trenutno poteka razgrnitev gradiva za območje Fructala (med Celovško, Frankopansko, Žibertovo in Gubčevo ulico), v pripravi pa sta še prostorska načrta za območje Tržnice Šiška in prostor med ulico Milana Majcna in Gasilsko ulico. DUO Stara Šiška opozarja, da so posegi načrtovani ločeno drug od drugega, da bistveno povečujejo gostoto poselitve in ogrožajo kakovost bivalnih pogojev za celotno območje Stare Šiške. Zato pozivajo mestni svet Mestne občine Ljubljana, da vse štiri omenjene prostorske načrte obravnava skupaj, da organizira skupno javno razpravo za vse štiri posege, ki bi zagotovili udejanjanje celovitejše vizije tega prostora in da resno upošteva pripombe prebivalcev.


Več:
>>DUO Stara Šiška
>>Peticija Stara Šiška

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Slavko
nova šiška, 14.5. 2009, 13:43

Znotraj Stare Šiške se gradi nekakšna Nova Šiška, ki pa je omejena na nekaj samozadostnih (zaklenjena dvorišča) novih karejev, ter predvidene nove stolpnice, medtem ko je z ostalimi deli soseske povezanih kup težav - neurejen promet, malo zelenih površin, slaba oskrba, degradiran prostor ob železnici itd.

Verjetno so nove investicija lepa priložnost za reševanje težav na ravni soseske, ne le na ravni parcele, vprašanje pa je, če ne bo to še ena izmed zamujenih priložnosti v tem smislu.


slavka
promet, 14.5. 2009, 16:08

OPPN bi moral vsebovati tudi prometno povezavo Šiške in Bežigrada, saj se celotno območje Stare Šiške prometno navezuje na Celovško cesto le z dvemi križišči. Z Drenikove pa je območje sicer samo dostopno, izvozov pa nima. Prav tako je območje med Dunajsko in železniško progo, ki loči južni Bežigrad od Stare Šiške dostopen samo s severne strani po Parmovi. Glede na velikopotezne Jankovičeve načrte bi morali Ljubljančani odločno zahtevati v prvem planu prometno ureditev in šele po IZVEDBI novih prometnic sprejemati OPPN je.

stara siska
promet, 14.5. 2009, 18:18

Stara Siska se lahko poveze z Bezigradom sele po poglobitvi zeleznice, pa tudi takrat ne sme sredisce stanovanjske in tudi zgodovinske soseske biti prerezano z kakrsnokoli mocno prometnico. Pes in kolesarska povezava bi vsekakor bila dobrodosla in je tudi bila predvidena v se veljavnem zazidalnem nacrtu za to obmocje v podaljsku Ruske kot podhod za pesce in kolesarje sirine max 5m.

**
promet, 14.5. 2009, 21:13

V obeh predelih (Stara Šiška in južni Bežigrad) je s prometnega vidika nemogoče graditi velike soseske vključno z džamijo in Jankovičevim ZN za območje železničarskega muzeja. Prometno je to območje na obeh straneh železnice že danes preobremenjeno, predvidena zazidava s stolpnicami do 16 nadstropij in džamije pa bi ustvarile prometni kaos, kateremu smo vsakodnevno priča ob prometnih konicah. Brez temeljite strokovne prometne študije (ne urbanistov, ki so v službi politike) ne smemo dopustiti zazidave teh območij.

matic
urbana prenova?, 16.5. 2009, 02:15

"DUO Stara Šiška opozarja, da so posegi načrtovani ločeno drug od drugega, da bistveno povečujejo gostoto poselitve in ogrožajo kakovost bivalnih pogojev za celotno območje Stare Šiške."

Ali ni eno od načel trajnostnega razvoja mest tudi notranje zgoščanje poselitve? Ta del Šiške se zdi s svojimi opuščenimi industrijskimi območji in lego ob glavni vpadnici za kaj takega idealen. Seveda se z gostoto ne sme pretiravati, ampak za P+2+M (kar si očitno želijo Šiškarji, glede na njihovo spletno stran) bi težko rekli, da je to sploh kakšna gostota, primerna tako urbani lokaciji.


Marjan
gostota..., 16.5. 2009, 15:28

...sploh ni problem. Saj v Sloveniji je uradno zapisana politika razvoja mest navznoter, izvaja pa se običajno ravno nasprotno. To z večjo gostoto je čisto v redu. Problem nastane, če ti v prostor samo nabiješ nova stanovanja, vzporedno pa ne urejaš javnega prostora, ulic, parkiranja, oskrbe... To je tudi nategovanje kupcev novih stanovanj, češ prihajate v en super del mesta, potem pa tam nič ne klapa. Tako jaz razumem Šiškarje. Oni so za gostoto, ampak vzporedno je treba v Stari Šiški urediti kar nekaj stvari ...

matic
marjanu, 16.5. 2009, 16:33

Seveda, zraven je treba zagotavljati stroitve in drugo javno infrastrukturo. Projekta za Slovenijavino in Fructal počneta prav to - poleg stanovanj bo tam še veliko trgovskih površin, supermarket in tudi parkirna mesta za obstoječa stanovanja, ki jih nimajo. Tako da ne vem, čemu točno se Šiškarji upirajo. Glede na to, da se na njihovi strani pritožujejo nad objekti, ki so presegli P+2+M, sem sklepal da jih moti gostota.

...
maticu, 16.5. 2009, 18:12

Šiskarji se upirajo, predvsem, širitvi Celovške v šestpasovnico, ker bi to generiralo še več prometa v območju, kot tudi v središču mesta. Celovška med Drenikovo, in še posebej Gasilsko, in Rusko je naša glavna trgovska ULICA, a ne prometnica, kot je v Zgornji Šiški, in zasluži prenovo, a ne uničenje, kar načrti v pripravi predvidevajo. Upirajo se 63-meterskim stolpnicam, ker ne pašejo v Staro Šiško. Pa še to: javna infrastruktura niso samo parkirišča, supermarket in trgovske površine, ki jih je že preveč in večinoma so prazne, ampak tudi vrtci, partkovske površine in tlakovani trgi in pločniki, ki ustvarjajo harmonično urbano okolje, prijazno pešcem.

matic
trem pikicam, 16.5. 2009, 20:09

Kar se tiče širitve Celovške se povsem strinjam: na tem mestu je ne rabimo, vsaj v predvidenem obsegu ne.

Glede trgovin in supermarketov: v Spodnji Šiški jih je zelo malo, supermarketa (srednje dimenzije) nobenega. Če pričakujemo, da bodo Spodnješiškarji hodili v BTC in druga nakupovalna središča, bo to kvečjemu povečevalo promet.

Da bi na tem območju obstajal večji manko vrtcev še nisem slišal, niti tega ni med zahtevami Šiškarjev. Sicer pa tudi strokovnjaki pravijo, da je trenutna prezasedenost ljubljanskih vrtcev začasna in da bo v nekaj letih prostora spet preveč.

Tudi zelenja in parkov tukaj ravnone primanjkuje. Karejski bloki imajo svoja ozelenjena dvorišča, vile in nekdanje kmetije imajo svoje vrtove, da ne omenjam tega, da je največji ljubljanski park dobesedno ČEZ CESTO. Prav tako je za interne zele površine poskrbljeno v predvidenih projektih.

Ostane torej še gostota in stolpnice. Težko je reči, da Šiškarji ne nasprotujejo gostoti - saj to sami pravijo v svojih zahtevah. Da stolpnice "ne pašejo" v tisto okolje je pa strokovno težko utemeljiti. Stolpnice so način zgoščanja pozidave - ne poznam nobene direktive, ki bi jih prepovedovala, sploh na taki centralni lokaciji.


Kritik
Stolpnice, 17.5. 2009, 00:51

Ena stolpnica tu in druga tam... to ni ravno neka strategija zgoščanja poselitve, ki bi obetala uspeh. Poselitev se ne zgošča na eni parceli, temveč se dela na širšem območju. Zahteva, da se Šiško obravnava v kompletu je dobro utemeljena. Če bi obravnavali celotno območje, bi kaj hitro ugotovili, da stolpnice niso potrebne. Na sploh so stolpnice med vsemi koncepti goste poselitve najbolj konservativen in najslabši pristop. Ekonomski učinki v okviru celotnega življenjskega cikla zgradb govorijo predvsem o dragem vzdrževanju, ki seveda ni več na ramenih investitorja temveč bodočih kupcev. Poleg tega da so torej problematične v ekonomskem smislu, verjetno o socialnih učinkih življenja visoko nad tlemi mesta sploh nima smisla izgubljati besed. Stolpnic se zaradi številnih neuspelih projektov nepremičninarji po Evropi praktično ne lotevajo več. To počnejo samo še naivneži v vzhodnem bloku. Vendar tudi pri nas stolpnice zaradi slabe kakovosti bivanja, ki jo obetajo, že ostajajo prazne. In koga bodo na koncu naselili vanje?

matic
Kritiku, 17.5. 2009, 16:01

No torej... problem so stolpnice in gostota ter nič drugega, samo da se lepše sliši, če zraven navržemo še kakšno generično zahtevo po zelenju, parkiranju in javnih storitvah (čeprav je v projektih za to v resnici precej dobro poskrbjleno).

"Poselitev se ne zgošča na eni parceli, temveč se dela na širšem območju."
Ne vem, kaj s tem misliš. Tudi večje območje je sestavljeno iz manjših parcel - če na eni parceli ne bomo zgostili, bomo morali na drugi toliko bolj. Ali pa je zadaj tipičen NIMBY odnos (not in my back yard) - se pravi: "gostota da, samo kje drugje, ne pri nas".

Seveda bi bilo zaželeno, da se Spodnjo Šiško obravnava celostno - samo da rezultati ne bi bili dosti drugačno od tega, kar je predvideno zdaj. Edino logično je, da so gosteje pozidane parcele, ki so infrastrukturno že opremljene, torej opuščene ind. cone. Tam pač ne bomo načrtovali parkov in trgov. Druga stvar, ki je popolnoma jasna, je, da so višje gostote ob glavnih cestah (Celovška). Ergo, stolpnice. Kdor se je kaj ukvarjal z urbanizmom, ve, da se višjih gostot ne da doseči brez točkovnih zgostitev, če hočemo ohraniti kolikor-toliko prijazene življenske pogoje. Če ne gremo v višino, se je treba raztegniti v horizontali - zemljišče je bolj pozidano in manj prostora ostane za tako zaželeno zelenje in javni prostor v pritličju. Če pa že itak zgoščamo na posameznih parcelah, kot je primer v Šiški, brez višine praktično ne gre.

Da se stolpnic na zahodu ne gradi več, je pa navadna pravljica za otroke (in razne iniciative). Gradi se jih, seveda ne kjerkoli in kot splošno načelo, v njih pa tudi niso socialna stanovanja pa exiztenc-minimimumu, temveč stanovanja srednjega in visokega ranga. Ne vem, kaj bi bilo slabega živeti "nad mestom", v primernem stanovanju. Razgled je kvečjemu boljši.


Kritik
Gostota in javni prostor, 17.5. 2009, 19:29

Trditev, da bo zaradi stolpnic več javnega prostora, parkov in trgov so navadna demagogija. Kot je bilo že ugotovljeno in kot je razvidno na nekaterih fotografijah ob članku, teh v stari Šiški niti ne primanjkuje. Problem je, da mesto vanje že leta ni vložilo niti tolarja. Z vsako novo investicijo pa se vedno znova izkazuje, da ni jasno, kakšne skupne koristi za lokalno skupnost želi mestna uprava zagotoviti z njihovo izvedbo. Gostota? Kakšna bo korist od nje? Več vlaganj v pločnike in kolesarske steze? Nova otroška igrišča? Nova razsvetljava in urbana oprema.

matic
Kritiku, 19.5. 2009, 17:51

Če si pogledaš projekt za Fructal, kjer stolpnice so, boš opazil dvoje: 1. ohranjeni sta dve obstoječi vili, fragmenta Stare Šiške (ki jo baje investitorji rušijo).
2. v vogalu stavbnega otoka je javni prostor - trg z lokali in trgovinami v pritličju, poleg tega pa še javna pasaža. (Mimogrede, nikjer v Stari Šiški ni nobenega obstoječega javnega trga.)

Glej no glej, prav to si želijo Šiškarji.

In če potem premisliš, kako bi enako gostoto na tej lokaciji dosegel brez stolpnice, npr. s karejsko pozidavo, hitro ugotoviš, da ne bi bilo ne trga ne ohranjenih vil. Kje je torej demagogija?


Kritik
RE: Demagogija, 20.5. 2009, 11:07

Temu ti praviš trg?

matic
demagogija, 20.5. 2009, 13:18

Demagogija so ravno taka "retorična" vprašanja. Zdaj pa povej, zakaj po tvoje to ne bi bil trg? Kaj mu manjka?

In še vedno isi odgovoril na vprašanje, kako bi enako gostoto stlačil na to lokacijo, ne da bi rušil vile in obenem ohranil nekaj javnega prostora, kakorkoli ga že hočeš imenovat??


Matevž Čelik
Zgostitev, 21.5. 2009, 17:02

Naj jaz skušam odgovoriti na tole vprašanje... Teoretično že gradnja dvonadstropnega bloka namesto enoetažne industrijske hale predstavlja občutno zgostitev. Ob upoštevanju povprečne naseljenosti in velikosti stanovanj v Sloveniji to predstavlja preskok z 0 prebivalca/100m2 na 5-6 prebivalcev na 100/m2. To pomeni, da se gostota poselitve na dani parceli poveča za 500%. S štirinadstropnim blokom bi ob 500% zgostitvni pol parcele lahko ostal javni trg. 18 nadstropne stolpnice seveda pomenijo precej višjo zgostotitev poselitve dane parcele, čez 1000%. Na nivoju funkcionalnih povezav se nosilna kapaciteta (carrying capacity) tega prostora ne zdi zadostna, da bi zdržala tako intenzivna jedra na katerikoli točki, zato bi bil potreben pristop zgoščanja z več manjšimi posegi. V Stari Šiški je še veliko degradiranih prostorov z raznimi delavnicami, mrtvimi žepi ipd. kjer bi bilo možno zgoščati sosesko po korakih. Vprašanje je tudi, če samo ploščad ob cesti, kot je zdaj zamišljena opravičuje, da bi investitor od mesta prejel takšen bonus zgostitve (density bonus), kot je predviden.

matic
Brez naslova, 21.5. 2009, 20:02

Ah, gospod Čelik, ne sramotite se s takimi komentarji.

Najprej nezadostna ocena iz osnovnošolske matematike. Že preskok iz 0 prebivalca na 1 pomeni, da se je gostota povečala za neskončno procentov. 0x100% je namreč še vedno 0.

Zato je nemogoče vzeti za izhodišče obstoječe stanje, zapuščeno industrijsko halo z ničelno ali minimalno populacijo. Tudi povprečne poseljenosti celotne Stare Šiške, za katero skupaj ugotavljamo, da zaostaja v razvoju in da ima velik potencial, ne moremo realno primerjati s predvideno poselitvijo na posamezni lokaciji. To bi bil svojevrsten nesmisel, saj se ravno takega stanja hočemo rešiti in območje zgostiti, tako kot narekujejo vse svetovne, evropske in slovenske direktive.

Edina smiselna primerjava je s parcelo z obstoječima stolpnicama, ki ima enakovredno lego ob Celovški) ali s predvideno (in sprejeto) karejsko pozidavo Slovenijavino. No, v stolpnicah Fructal bo cca. 80 stanovanj. V obstoječih stolpnicah je cca. 100 stanovanj. V novem kareju Slovenijavino, ki je iste velikosti, jih bo 240 (!!!). Po vaši logiki o »nosilnosti« bi se morala Stara Šiška že zdavnaj ugrezniti v črno luknjo starih stolpnic. Kare Slovenijavino pa bi menda vase posrkal kar celo Ljubljano, čeprav ima samo tistih P+4, ki si jih tako želite.

Še FSI: stolpnici z 18 nadstropji in parterjem na 8m prineseta faktor 1,9. Slovenijavino (P+4) ima FSI 2,0. Obstoječi stolpnici imata FSI 1,8. Ne vem, kakšno strokovno literaturo berete, ampak to so gostote, ki so v centrih mest običajne na širšem območju (upoštevajo vse ceste, trge, parke, igrišča…), med tem ko so FSI posameznih parcel običajno krepko višji. G. Čelik, ne zavajajte, o nikakršnih monstruoznih gostotah ne govorimo; nasprotno, taka gostota je ob glavnih ljubljanskih prometnih žilah že obstaja in je ne samo dopustna, ampak celo zaželena in predvidena v strateških dokumentih. S tem odpade tudi argument o »density bonusu«, ki naj bi ga dobil investitor zaradi javne ploščadi. Tudi obstoječe vile se ohranjajo kvečjemu zaradi investitorjeve dobre volje (ali dobrega namena), saj niso spomeniško zaščitene.

Nenazadnje pa izjava, da se nosilna kapaciteta »ne ZDI zadostna«, ni vredna človeka, ki se ima za strokovnjaka za prostorsko urejanje. V vsaki stroki štejejo preverljiva dejstva, ne pa (neargumentirana) mnenja in dozdevanja. Da so funkcionalne povezave na tej lokaciji slabe, pa je velika neumnost: zraven je glavna cesta z linijami LPP, ena postaja avtobusa je dobesedno »pred vrati«, v radiju 5 min peš hoje sta vrtec in osnovna šola, čez cesto je ogromen park (in še manjši znotraj območja), mestno središče je na dosegu krajšega sprehoda ali vožnje s kolesom, večja trgovina za dnevno oskrbo je na sami lokaciji, v bližini je celo bodoča postaja primestne železnice (na koncu Frankopanske).


Matevž Čelik
Uf..., 21.5. 2009, 20:13

Vam pa ta projekt očitno veliko pomeni, Gospod Matic! Ampak vsakemu Maticu pa človek tudi ne more verjeti.

matic
Brez naslova, 21.5. 2009, 20:37

Morda mi, morda samo rad debatiram. V strokovni debati to pač ni bistveno.

Zato me bolj zanimajo vaši odgovori in stališča do napisanega.


matic
Brez naslova, 21.5. 2009, 20:40

Seveda se lahko pogovarjamo tudi o katerem drugem projektu v Stari Šiški, ampak kamen spora je očitno prav ta.

Kritik
maticu, 23.5. 2009, 11:52

Če bi bil Center Belvue zgrajen, bi bil to pravi "urban disaster". Nobenega odnosa do danosti v prostoru, do strukture, do širše okolice, do zgodovine, do bogastva in vitalnosti družbenih odnosov, ki so v Stati Šiški uspeli preživeti sredi splošne socialistične in tranzicijske odtujenosti. Projekti tovrstnega tipa so urbani paraziti, ki samo zajedajo mesto in ničesar ne vračajo v lokalno okolje...

matic
kritiku, 23.5. 2009, 13:31

Neverjetno, kako lahko nekdo postavlja trditve, ne da bi jih poskusil vsaj malo argumentirati. Čelik je svoj poraz v debati vsaj priznal, s tem da se je zatekel k ad hominem argumnetu in mi očital neke osebne interese v zadevi.

Kritik pa spet obrača ploščo, tokrat na neke "danosti in strukture" v prostoru. Povej no, Kritik, katere socialne mreže bodo porušene s pozidavo opuščenega skladišča? Prav nobene, se bodo pa med novimi prebivalci stkale nove, mogoče bo lokalni oskrbni center vzpodbudil tudi socializacijo med "staroselci". Da projekt ne upošteva zgodovine in vitalnosti lokacije? S tem, da ohranja kvalitetno staro pozidavo in celo nadomesti znano gostilno Keršič? Ne upošteva prostorskih danosti? Naprimer lege v mestnem središču, ob glavni cesti, ob obstoječih stolpnicah? S tem, da se z gabaritom parterja prilagaja historični pozidavi?? In seveda, kot veliki finale, projekt "parazitsko" prinaša Stari Šiški storitve in večjo trgovino, ki si jo sami Šiškarji baje želijo. Ampak slednji očitno bi raje videli, da jim tja fliknili enega Hoferja pa basta.


Kritik
Brez naslova, 23.5. 2009, 21:43

Matic, ti si očitno vernik tega projekta, prepričan v svoj prav in poleg tega se ti še zdi, da bereš top literaturo. Moj komentar pa niti ni bil namenjen tebi. Zato se nič ne sekiraj. Mimogrede, zakaj bi že bilo potrebno nadomestiti gostilno Keršič? Če bo stara porušena bo to itak nek drug lokal, stari zidovi bodo porušeni, zgodovina bo izbrisana, namesto nje pa neka nova konfekcija, ki je v Ljubljani itak ne manjka.

Tomaž
Kritiku, 24.5. 2009, 21:54

Če si boste projekt za center Bellevue natančneje ogledali, boste opazili, da se stavba omenjene gostilne na naslovu Frankopanska 1 ohranja, tako da ne vem, o kakšnem brisanju zgodovine govorite.

Tomaž
Brez naslova, 24.5. 2009, 22:04

Oziroma se stara stavba ruši edinole v primeru širitve Celovške, ki pa je zaenkrat še močno vprašljiva.

matic
Kritiku, 25.5. 2009, 15:22

Doslej mi še nisi uspel z argumenti dokazati, da nimam prav. A seveda je lažje postavljati pavšalne in z nobenim dejstvom podprte trditve o "urbani katastrofi" in drugače mislečega označiti za "vernika" ali investitorjevega plačanca. Res "kritičen" odnos, ni kaj...

Kritik
Trhli argumenti, 27.5. 2009, 18:19

FSI je slab argument, ker govori samo o gostoti pozidanosti, ne pa dejanjski obremenitvi prostora z dejavnostmi. Primerjava s Slovenijavinom pa tudi nima smisla, ker gre za zelo slabo pripravljen projekt. Glavni problem je, da se območje ne načrtuje kot celota in zaradi tega že leta izgublja priložnosti, da bi se prenovilo v enega zanimivih delov Ljubljane. Na to se opozarja že dolgo časa. Vsak nov projekt, ki temelji le na FSI na svoji parceli pa je še ena nova neizkoriščena možnost za Staro Šiško in Ljubljano.

matic
Kritiku, 31.5. 2009, 15:23

Čakaj malo, a zdaj po tvoje FSI je relevanten podatek ali ne?? Najprej praviš, da ne, v zadnjem stavku pa ugotoviš, da projekt temelji le na FSI (kar implicira, da se ti zdi FSI previsok)...

Sicer sem pa prej poleg FSI naštel še podatke o številu stanovanj itd. Zdaj pa povej, katere predvidene dejavnosti naj bi bile tako obremenilne? Menda bodo Šiškarji hudo trpeli, ker bodo lahko nakupovali v sosednji ulici in ne bodo več imeli razloga hoditi v BTC?


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>DUO Stara Šiška
>>Peticija Stara Šiška



Medvedova ulica


Hiša na Frankopanski


Pogled po Ulici Milana Majcna


Potenciali urbanih ambientov ob Ilirskih blokih

na vrh