info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
29. 5. 2009

Fondovi bloki protestirajo ob "nespodobnem povabilu"

Matevž Čelik
Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš je na naslove medijev v začetku tedna razposlal sporočilo, v katerem izraža protest zaradi vabila na predstavitev projekta Bežigrajskega športnega parka. V vabilu, ki ga je družba Bežigrajski športni park (BŠP) poslala polnoletnim prebivalcem soseske, je prisotnost na predstavitvi pogojena z vnaprejšnjo prijavo, preverjali pa bi tudi osebne dokumente.

Ob Plečnikovem stadionu naj bi v sklopu njegove posodobitve zgradili tudi 8 novih poslovnih blokov na nekdanjih vrtičkih med Fondovimi bloki ter varovalnim zidom stadiona. Že prvi komentarji sosedov po zaključku natečaja pa so nakazali, da je prav ta del projekta glavni predmet nesporazuma. Investitor BŠP, v katerem ima delež tudi mestna občina Ljubljana, se je po končanem natečaju odločil organizirati predstavitev posebej za Ljubljančane, ki živijo neposredno ob stadionu. Očitno pa je vabilo na predstavitev razburilo povabljene, saj je v njem kot pogoj za udeležbo zahtevana vnaprejšnja najava ter predložitev osebnega dokumenta.

Mestni upravi, ki je v Ljubljani zasedla položaje pred dobrima dvema letoma vsi priznavajo zasluge za obsežen nov zagon projektov v mestu. Ob tem pa vse bolj v ospredje stopa vprašanje, kako pri uresničevanju vizije vzpostaviti sodelovanje s prizadetimi meščani in ga dvigniti na višji strokovni nivo. Oblikovanje skupnih vizij za posamezne projekte v tesnejšem sodelovanju z meščani se ob naraščajočem številu nesporazumov kaže kot ključno za vzdržen nadaljnji prostorski razvoj in tekoče izvajanje predvidenih investicij v prestolnici.

Splošen problem, ki ga je mogoče zasledovati ob poteku projektov širom po Sloveniji je, da so državljani k sodelovanju običajno povabljeni v fazi, ko je projekt že popolnoma določen. Redka srečanja s prebivalci so običajno izpeljana kot predstavitve, ki le podajajo že sprojektirana dejstva in ne odražajo resnega namena odprto sodelovati in v ustvarjalni komunikaciji iskati skupne rešitve.

Tudi predstavitev projekta prenove stadiona za Bežigradom je prebivalcem ponujena na podoben način, v času ko je že končan javni natečaj in izbrana arhitekturna rešitev. Vendar za sodelovanje nikoli ni prepozno, vkolikor bi bile povabljenim Ljubljančanom iz Fondovih blokov natančno predočene možnosti in vsebine projekta, na katere še lahko vplivajo s svojim sodelovanjem pri projektu.

V primeru BŠP je res mogoče prepoznati pozitiven namen investitorja komunicirati s prebivalci tudi izven predpisanih zakonskih okvirov. Vendar se ob vsebini vabila poraja vprašanje omejevanja dostopa in s tem problematična delitev meščanov na povabljene in nepovabljene, na zaželjene in nezaželjene, na vključene in izključene... Eno od pomembnih načel vključevanja javnosti, ki lahko vodi do sodelovanja in podpore, je »načelo samoidentifikacije«, kar pomeni, da sodelujejo lahko vsi, ki se bodo prepoznali kot deležniki.

Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš se je konec aprila udeležil tudi okrogle mize o vlogi civilnih družb v urbanističnem načrtovanju, ki je potekala v okviru projekta PoLok. Na okrogli mizi so predstavniki odbora izpostavili prav pravočasno vključevanje javnosti v pripravo projektov. Njihov prispevek je na okrogli mizi kometiral dr. Pavle Gantar, ki je opozoril, da smo pri nas navajeni oblikovati javni interes od zgoraj, s strani institucij, kar je bistveno drugače, kot če se javni interes oblikuje od spodaj skozi pogajanja med različnimi akterji v procesu načrtovanja. Načelnik mestnega oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek pa je takrat na primeru načrtovanja stadiona ugotovil, da je prejšnja zakonodaja bolj poudarjala zgodnejše vključevanje.


Več:
>>Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš
>>Mestna občina Ljubljana

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Držanič
Ker sem družboslovka, me sicer zabavajo, 29.5. 2009, 09:58

diskusije o tem, če se javni interes formira "od spodaj" ali "od zgoraj"...ampak take dileme pri praktičnem reševanju problema čisto nič ne pomagajo. Pa saj imamo pravno državo. Ki ima evidenco nepremičnin in tudi evidenco lastnikov nepremičnin. In lastništvo nepremičnin je čisto javen podatek. Oziroma, imamo pooblaščenko, ki se jo da vedno zaprositi za tolmačenje o tem, kdaj se lahko uporabijo podatki lastnikov nepremičnin za to, da se spelje eno opravilo v okviru sprejemanja nekih prostorskih dokumentov. In bi lepo povabili na ta event vse lastnike z lepim vabimo in RSVP in potem bi lepo lastniki prinesli to vabilo s sabo in bi lepo event potekal. Tudi kongresi, da ne rečem skupščine gospodarskih družb potekajo na tak način in glej-ga-zlomka, nihče se ne razburja. Ljudje, ki jih gugli, alfavolframi in kobisi najdejo, se brez problema identificirajo, slehernik iz Fondovih blokov se pa razburja.

V organizaciji tega dogodka sta bila BŠP in MOL lesena. Ko ljudje delajo dlje časa v javni administraciji mentalno nekoliko olesenijo.

Glede stanovalcev Fondovih blokov - tam je pred desetletjem do svoje smrti živela ena starejša sorodnica in imam spomine na kvart od takrat, bolj svežih spominov pa resda nimam - v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja v tistem kvartu ravno niso bili perle od samoorganizacije. Je bil kreg že pri prestavljanju smetarskih kant in vzdrževanju stopnišč, da o kregu za "moj parkirplac" na nerazdeljenih skupnih površinah raje ne bi. In me vsled te izkušnje neizmerno čudi ta silna sposobnost samoorganizacije stanovalcev v zadnjem desetletju. Zlasti, ker so bili ves čas tiho, ko se je stadion pred njihovimi očmi sesuval in ko so se k zapuščenemu stadionu začele zatekati marginalne skupine (ki se vedno zatečejo v kak zapuščen objekt).
Potem se pa najde investitor in evotigana - se stanovalci samoorganizirajo. Potem naj bodo pa konsekventni in se naj izvolijo organizirati v neke oblike, ki jih registri v tej državi poznajo (kot društvo, ali pa naj notarsko pooblastijo, kdo jih pri zgodi zastopa). Ker to, da se dva, ki jima je dolgčas in sta jezna na vse v kompaniji s tremi zblojenimi tercialkami okličejo za "civilno iniciativo"....to je preveč enostavno. Čisto vsaka pravica do krika pa res še ni mnenje in čisto vsaka diskusija še ni demokratična. V tej zgodbi je veliko tega, čemur slovenščina pravi nagajanje.


Anonimnez
Brez naslova, 29.5. 2009, 10:21

Točno tako, Držanič! Naj pravni red zmaga nad entropijo.

Fondovec
Za Držanič, 29.5. 2009, 11:54

Možno pa bi bilo tudi reči, da je komentiranje na takem nivoju in omalovaževanje stanovalcev s tercialkami (skoraj vsi polnoletni so podpisali Temeljno listino!) enako nespodobno kot izražanje dvoma o nepristranskem mnenju osebe, ki se poklicno ukvarja s projektnim financiranjem in javno-zasebnimi partnerstvi...

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.










na vrh