 |
8. 12. 2003
Tudi v kvaliteti arhitekture se zrcali koruptivna praksa
Matevž Čelik
|
Društvo arhitektov Ljubljana je že v maju vladni Urad za preprečevanje korupcije zaprosilo za mnenje o upravičenosti sprejemanja provizij, ki jih arhitektom izplačujejo določeni izvajalci in dobavitelji gradbenih proizvodov. Mnenje urada si zdaj lahko preberete na spletnih straneh DAL. Iz zadnjih nastopov direktorja vladnega Urada za preprečevanje korupcije, Boštjana Penka, smo lahko jasno razbrali, da so postopki, ki jim je podvrženo načrtovanje arhitekture in urejanje prostora še posebej izpostavljeni korupciji. V oddaji 24 ur na POP TV 26. oktobra 2003 je bil Penko povsem nedvoumen. Povedal je, da se po njihovih informacijah veliko korupcije pojavlja na področju javnih naročil in med drugim izpostavil tista javna naročila, ki se tičejo gradbeništva, urbanizma in prostorskega načrtovanja. Kar tretjina javnih naročil naj bi bila sporna.
Vendar je preganjanje korupcije v postopkih javnih naročil po Penkovem mnenju še posebej težavno, saj gre pri zakonu o javnih naročilih za koruptivna dejanja, ki s stališča prava predstavljajo zgolj prekršek. Za tovrstnimi prekrški pa tičijo nepotizem, favoriziranje "prijateljskih" ponudnikov, predhodni dogovori, razpisi pisani na kožo točno določenim ponudnikom… Da se vpleteni zlahka pustijo zapeljati v tovrstne prekrške si je moč enostavno pojasniti, saj se nanašajo na najpomembnejša državna in občinska vlaganja, posle, ob katerih se obrne veliko denarja. Ne gre pa za klasično podkupovanje, temveč veliko bolj sofisticirana koruptivna dejanja. V številnih od teh postopkov ni moč najti protipravnih dejanj, saj gre le za iskanje lukenj v zakonih. Posebej zaskrbljujoče pa je, da se tega pogosto lotevajo prav ljudje na visokih javnih položajih, ki naj bi bili zgled tega, kako je potrebno ravnati v duhu predpisov.
Vse to se seveda zrcali v grajenem okolju in prostorski kulturi. Veliko temno senco na prostor tudi tu meče mešetarjenje z javnimi naročili, ki smo mu pogosto priča pri podeljevanju poslov arhitekturnim pisarnam, pa najsi gre za nedosledno izpeljane natečajne in razpisne postopke ali pa cefranje izvedbenih projektov. To je vsekakor tudi posledica dejstva, da so javni naložbeniki precej slabo opremljeni s kadrom za vodenje investicij in le to največkrat zaupajo prekaljenim "starim mačkom" v podjetjih, ki se ukvarjajo z inženiringom. "Stari mački" povečini neizkušene in preobremenjene sogovornike v državnih in občinskih ustanovah zlahka vodijo za nos. Najhuje je, da smo pri tem priča siromašenju novih javnih zgradb (denimo šolskih objektov), ki poteka pod krinko takoimenovanih "racionalizacij", za katerimi se pogosto skrivajo prav prekrški o katerih govori direktor Urada za preprečevanje korupcije. "Racionalizacije" vplivajo tudi na kvaliteto vodenja projektov. Temu smo bili priča letošnjo jesen ob pričetku šolskega leta, ko v številnih šolah in telovadnicah, ki niso bile pravočasno dokončane, niso mogli pričeti s poukom. Krivde tu vsekakor ne gre iskati v počasnih izvajalcih.
Če nadaljujemo na primeru šolskih objektov: Dela na omenjenih projektih so se zavlekla in gradbena podjetja so bila prisiljena prilagoditi svoje terminske plane in logistiko novim razmeram. To pa je tudi konkreten primer, kako korupcija zmanjšuje tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, na kar opozarja Urad za preprečevanje korupcije. Slaba konkurenčnost zasebnih gospodarskih vlagateljev se zrcali tudi v njihovih vlaganjih. Začaran krog je sklenjen in to je tudi v prostoru nedvoumno opazno.
S preprečevanjem korupcije se je treba ukvarjati. Da bi se razmere na področju prostora izboljšale tudi z izkoreninjenjem korupcije v občinskih upravah meni kar 16 odstotkov tistih, ki so izpolnili Trajektovo anketo o prostorski kulturi prejšnji mesec. Dejstvo je, da se arhitektura vedno nanaša na določeno realnost in operativna praksa v prostoru je bistveno odvisna od politične prakse.
Da pa pri koruptivnih dejanjih niso izjema niti arhitekturne in druge načrtovalske pisarne, lahko sklepamo tudi iz izjave Boštjana Penka v Mladininem intervjuju z začetka novembra, kjer pravi, da so mala podjetja (kamor lahko štejemo skoraj vse arhitekturne in prostorsko načrtovalske pisarne v Sloveniji) večkrat žrtve koruptivnih postopkov, ker so pogosto prisiljena sodelovati v koruptivnih praksah, če želijo priti do zadovoljivih pogojev poslovanja. Iz odgovora Urada za preprečevanje korupcije Društvu arhitektov Ljubljana pa lahko razberemo, da je ima karakteristike koruptivne prakse tudi sprejemanje provizij. Pravno ga je moč opredeliti kot nelojalno konkurenco in zlorabo prevladujočega položaja. Ob tem pa gre tudi za kršitve Moralnega kodeksa arhitektov, saj arhitekt ne sme ne ponuditi ne prevzeti storitev za nižjo ceno kot je določena s ceniki, niti ne sme pristati na nobeno odločitev v svoji projektni dokumentaciji, ponudbi izvajalca ali dobavitelja, ki bi bila povezana s finančnimi koristmi njega samega ali njegove projektne organizacije.
Zato se je potrebno zavedati, da je poleg provizij tudi različne plačane ekskurzije in pogostitve, ki jih prirejajo proizvajalci gradbenih proizvodov mogoče smatrati kot mehkejšo obliko podkupovanja. Podobna praksa je znana iz zdravniških krogov, kjer proizvajalci farmacevtskih izdelkov na enak način skušajo vplivati na zdravnike, da bi predpisovali njihova zdravila.
Več:
DAL / Mnenje o upravičenosti sprejemanja provizij
Mladina / Slovenija kot Italija, 10.11.2003
24ur.com / Penko o korupcji v Sloveniji, 2.12.2003
na vrh
|
| 
|
|
