info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
8. 6. 2009

Prihaja zeleni urbanizem

Maja Simoneti
Čas v katerem po več kot dvajsetih letih prav vse slovenske občine izdelujejo nove celovite prostorske načrte, na mednarodni ravni zaznamujejo napovedi o velikih spremembah v doktrini načrtovanja prostorskega razvoja. Iz naslova podnebnih sprememb, energetske krize in skrb vzbujajoče zdravstvene slike prebivalstva prihajajo pozivi k ukrepom za blaženje učinkov podnebnih sprememb, za spremembe v potovalnih navadah in pri rabi energije. Kot rešitev se ponuja več zelenih površin, s parkov, uličnih dreves, vrtičkov in gozdov, ki bodo blažili podnebne ujme in ustvarjali bolj prijetno bivalno okolje.

Danes se v iskanju rešitev se porajajo besedne zveze kot so zeleni urbanizem, zelene strategije, zelene strehe, zelene ulice in druge zelene ideje iz katerih je razvidno, da so zelene površine ključne za blaženje problemov sodobnega naselja in zato mnogo pomembnejša sestavina vsakega naselja kot so to bile doslej. V akademskih in političnih razpravah postaja beseda zelen vse bolj aktualna, privlačnost teh idej pa pomembno povečuje tudi njihova navezava na reševanje gospodarske krize in nove poslovne priložnosti, ki jih spremljajo napovedane spremembe.

Na mednarodni konferenci ParkCity so marca letos v Londonu strokovnjaki iz javnega, zasebnega in nevladnega sektorja razpravljali, kako lahko zelena infrastruktura prispeva k novim energetskim in transportnim rešitvam, k gospodarski regeneraciji, izboljšanju javnega zdravja in prilagajanju na podnebne spremembe. Ugotovili so, da ukrepi za prehod v nizko ogljično družbo, za obvladovanje učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva zahtevajo radikalen premik prioritet v urejanju prostora. Prav vsaka odločitev o razvoju v prostoru naj bi po novem morala vplivati na izboljšanje kvalitete življenja medtem, ko bi hkrati zniževala nivo onesnaževanja, vode, porabe energije in odpadkov.

Od zgradb in infrastrukture se vsa pozornost preusmerja na odprti prostor. V tem duhu je razumeti tudi poziv organizatorjev konference Natural England in CABE o tem, da bi lahko preusmeritev javnih sredstev v »zelene« programe kot so parki in vrtički, pomenila bilijone funtov prihrankov zaradi izboljšanje zdravja, zmanjševanja emisij in ustvarjanja novih delovnih mest. Če bi za zeleno infrastrukturo porabili samo fragment sredstev, ki se investirajo v »siva« območja kot so ceste in letališča na primer so ugotovili Britanci, bi lahko naselja spremenili v bolj zdrava, bolj premožna in predvsem v mnogo prijetnejša kot so sedaj. Investicije v zelene strehe na primer ščitijo naselje pred poplavami, ker vsrkajo močne nalive in hkrati poleti hladijo zrak, izboljšujejo kvaliteto zraka, podpirajo biodiverziteto ter ustvarjajo veliko novih delovnih mest. Že samo 10 odstotkov sredstev, ki jih bo britanska vlada v prihodnjih 5 letih namenila za širitev in gradnjo cest, bi zadostovalo za 40 novih parkov, pol milijona uličnih dreves, milijon in pol kvadratnih metrov zelenih streh in tisoč milj varnih zelenih potih za kolesarje in pešce.

Urbanistom se rešitev ponuja v treh novih paradigmah in sicer: v razumni gostoti poselitve (reasonable density), mešanju rab (mixed use) in primernosti za hojo (walkabillity). Vse tri zapovedi so med sabo smiselno povezane, dopolnjujoče se in zato predstavljajo več kot dobro osnovo za načrtovanje razvoja naselij in poselitve v duhu zagotavljanja kakovosti bivanja. Razumne gostote omogočajo ponudbo uporabnega odprtega prostora, ki je pomembna v kontekstu zagotavljanja peš dostopnosti in postane smiselna ob dovolj veliki pestrosti funkcij na enoto prostora. Župani in investitorji, odgovorni za razvoj na lokalni in nacionalni ravni, lahko začnejo z načelnim ukrepanjem in se nato premaknejo k oblikovanju strategij in ciljev. Lahko je zelo preprosto. Načelo je lahko prenova vseh površin, ki so po nepotrebnem asfaltirane in betonirane ali pa nadomestitev vsakega posekanega drevesa z dvema novima. Nova urbana vizija vidi naravo kot del mesta in mesto kot del narave. To mora spodbuditi planerje in arhitekte k oblikovanju objektov, lokalnih skupnosti, proizvodnih območij in urbanističnih načrtov, ki bodo izboljšali zdravje okolja, družbeno blagostanje in vplivali na gospodarski razvoj.

Zelena infrastruktura kot mreža povezanih odprtih površin in naravnih območij, ki vključujejo drevesa, parke, vrtove, vrtičke, pokopališča, gozdove, zelene koridorje, reke in vodne poti je osnova za zdravje, blagostanje in identiteto lokalnih skupnosti trdijo v Britaniji. V Sloveniji smo iz tega istega naslova že pred dvema desetletjema snovali zelene sisteme za majhna in velika naselja. Med pripravo nove generacije celovitih prostorskih načrtov so prioritete usmerjene v dve skrajnosti načelno deregulacijo in skrajno instrumentalizacijo načrtovanja prostorskega razvoja. Kako bodo prihodnji razvoj poselitve in naselij pri nas zaznamovali ukrepi, ki delujejo na dvig kakovosti bivanja, za soočenje s podnebnimi spremembami in prehod na nizko ogljično družbo, nismo ne strokovno, ne politično pretirano dosti razpravljali.

Medtem ko se v svetu urbanizem vrača k svojemu bistvu in ponovno prevzema vlogo posrednika v procesih zagotavljanja pogojev za zdravje človeka in okolja, si domači urbanisti brez politične podpore in nepovezano prizadevajo uveljaviti vsaj nekatera načela trajnostnega načrtovanja prostorskega razvoja. Hkrati pa bi naravnost radikalen zasuk v rabi prostora in posledično prostorskem načrtovanju lahko pomenila že samo načelna politična odločitev za favoriziranje pešačenja in kolesarjenja pred motornim prometom. V Sloveniji relativno majhnih naselij se zdi poziv k peš hoji po vsakodnevnih opravkih razumna pobuda, medtem ko je v Sloveniji razpršene stanovanjske gradnje ideja precej manj stvarna. V mestih bi poziv sprožil razpravo o količini in kakovosti prostora za nove načine gibanja, v manjših naseljih, bi bila vprašljiva sama dostopnost dejavnosti, bi pa zgoščevanje naselja in mešanje rab dobila svoj smisel.


Več:
>>Park City
>>CABE
>>Natural England

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Vale Gier
Cena drevesa, 11.6. 2009, 14:04

Popolnoma se strinjam z mrežo zelene infrastrukture kot mreža naravnih območij v mestu. Ljubljana velja za zeleno mesto, kar je daleč od resnice. V primerjavi z drugi mesti je Ljubljana asfaltna džungla. In brez vizije, z pozidavo stanovanjskih območij kot je Stara Šiška, Dravlje, območje Bežigrajskega stadiona, Tobačna in z gradnjo podzemnih garaž se stanje hitro poslabša. Dejstvo je, da tudi nad podzemnimi garažami drevje težko raste. Si predstavljate tržnico poleti brez dreves? Predlagam, da se poleg obveznosti nadomestitve drevesa plača kazen v višini cene vsakega po nepotrebnem posekanega drevesa!

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.






na vrh