info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
16. 6. 2009

Lipica na UNESCO, golf se umika

Ana Kučan, Maja Simoneti
Vlada premočrtno spreminja odnos do Lipice. Vse kaže, da bo razvoj Kobilarne Lipica ponovno utirjen v celostno obravnavo s ciljem, da se posestvo uvrsti na UNESCOV seznam kulturne dediščine. S tem so ustavljena prizadevanja prejšnje vlade, da bi izpeljala širitev golf igrišča znotraj posestva Lipica in s tem je postala nična tudi presoja o sprejemljivosti tega posega, ki jo je podal ZRC SAZU. Prizadevanja za razvoj dejavnosti, ki ni kompatibilna z osnovnim poslanstvom kobilarne – reja konj in razvoj kulturne krajine - ki so, med drugim, vključevala spremembo Zakona o Kobilarni, spremembo Programa varstva in razvoja Kobilarne in izdelavo posebnega prostorskega načrta, ki ga prostorska zakonodaja ne predvideva, so s tem zaustavljena.

Zapisano je potrjeno s sklepi skupne seje Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino in Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora RS, ki je bila izvedena ob izteku mandata Sveta Javnega zavoda Kobilarna Lipica pretekli teden. Ob prisotnosti obeh resornih ministrov in številnih gostov je potekala razprava o razmerah v Lipici. V nasprotju s poročilom Sveta zavoda za obdobje 2005-2009, je razprava vendarle odprla tudi nekatere probleme in nakazala izhodišča za nadaljevanje očitnega napredka pri urejanju razmer in poslovanju Javnega zavoda, ki je bilo sedanjemu vodstvu Kobilarne tudi večkrat priznano.

Spomnimo se, da je izdelava državnega lokacijskega načrta za območje Kobilarne Lipica stekla zgodaj spomladi leta 2004. Takrat so bile povzete ugotovitve predhodnih raziskav, izdelane nove raziskave o vplivnem območju in identificirani vsi ključni problemi različnih meril, od problema sodelovanja z občino, do vodenja prometa skozi zaščiteno območje, do vprašanja kompatibilnosti rab in dejavnosti, okoljskih problemov in stanja objektov. Takrat je bilo stališče do razvoja dejavnosti usklajeno s Programom varstva in razvoja Kobilarne, ki je nastajal dolgo, odprto in odgovorno in je predvideval, da se posestvo dolgoročno nameni konjem in dejavnostim, ki so povezane s konjerejo in konjeništvom in so športne, turistične, kulturne in izobraževalne narave. Golf in igralnica naj bi se dolgoročno iz posestva umaknila. Glede golfa je bilo predlagano, da naj se v sodelovanju z občino in drugimi lokalnimi skupnostmi na Krasu poišče alternativno lokacijo za novo, polno igrišče.

Izdelavo dokumenta so prekinile volitve. V letih 2005-2009 je vlada prekinila s celovito obravnavo posestva kot območja kulturne dediščine s specifično rabo prostora. Nenadejano so se našla javna sredstva za prenovo devetih golfskih lukenj. To je skupaj z argumentom, da je to igrišče športni objekt državnega pomena in ga bo morala država zaradi odstranitve vzpostaviti nekje drugje, paraliziralo razpravo o postopnem umiku igrišča s posestva. Izvedene so bile spremembe formalnih aktov, ki vodijo prenovo in razvoj območja Lipice. Te so nekritično podprle ureditev polnega igrišča za golf na posestvu Lipica in uvedle nov akt, ki ga zakonodaja za načrtovanje prostorskega razvoja do takrat ni poznala. Izdelava načrta prostorskih ureditev je bila zaupana načrtovalcu brez izkušenj z delom na državnih lokacijskih načrtih. Ko je končno bilo odločeno, da je treba tudi za ta nenavadni načrt vendarle izdelati tudi presojo vplivov na okolje, je bila njena izdelava zaupana ZRC SAZU, vrhunski znanstveno raziskovalni ustanovi, ki pa do takrat ni izkazovala izkušenj z izdelavo Celovitih presoj vplivov na okolje ali Poročil o vplivih na okolje kot normiranih aktov v skladu z okoljsko zakonodajo. Rezultat teh okoliščin je sprejet Načrt prostorskih ureditev za območje Kobilarne, iz katerega so izločeni tisti hektari posesti, za katere je ZRC SAZU ugotovila, da zaradi biotske izjemnosti na njih ureditev golf igrišča ni primerna. Študija zaradi predhodnih ukrepov takratne vlade ni imela možnosti celovito strokovno presoditi vplivov širitve igrišča na podobo in delovanje spomenika. To je seveda sporno, ker je v primeru Lipice kulturna dediščina celotno posestvo Lipica in bi bilo nujno treba presoditi vpliv spremembe rabe na delu posestva na celoto. Predstavnica ministrstva za okolje in prostor se je v razpravi od tega distancirala in poudarila, da sprejeti Načrt prostorskih ureditev za del območja Javnega zavoda Kobilarna Lipica podpira prizadevanja vlade, sveta javnega zavoda in vodstva javnega zavoda.

Načrt prostorskih ureditev, ki ga naša prostorska zakonodaja ne pozna in je bil uveden za časa ministra Podobnika, državnega sekretarja Starmana in generalne direktorice Direktorata za prostor Černelčeve, je precedens v praksi prostorskega načrtovanja. Možnost, da lahko vlada mimo prostorske zakonodaje za potrebe državnih, ali drugih »pomembnih« posegov v prostor uvaja nove prostorske akte, kot izjeme s svojstvenimi pravili izdelave in sprejemanja (v Lipici npr. načrt za del območja ter izločitev strokovne in civilne javnosti iz postopka priprave), je nakazala razpad sistema prostorskega načrtovanja. Bistvo tega sistema je namreč ustvariti enotne, splošno veljavne in predvidljive pogoje načrtovanja razvoja v prostoru, ki so ključ za dogovorno ravnanje s prostorom kot omejenim naravnim virom in enako pomembni za javne in zasebne, male in velike investitorje. Danes že vemo, da se je z zakonom o prostorskem načrtovanju, ki je bil tudi pod taktirko imenovanih nekritično sprejet v preteklem mandatu, stabilnost prostorskega načrtovanja v Sloveniji pošteno zamajala.

Nesprejemljivost golfa na območju Kobilarne Lipica je v celoti osnovana na dejstvu, da je bilo posestvo Lipica pred stoletji zasnovano kot objekt za vzrejo plemenskih konj in da je njegova ključna primerjalna prednost in razvojna vrednost v tem, da je še vedno prepoznavna, enovita unikatna vzrejna krajina. Pomembno je, da ravnanje s posestvom v preteklosti in vse dejavnosti, ki so se s časom umestile v objekte in prostor, zaenkrat niso povzročili nepopravljive škode. Vprašanje razvoja posestva Kobilarna Lipica je zato treba vezati na varstvo in razvoj v svetovnem merilu izjemne dediščinske krajine in dosledno preprečevati vse interventne in delne ukrepe, ki bi lahko škodili temu izhodišču. Novi cilj vlade, poskrbeti, da se Lipico umesti na poizkusni seznam UNESCO, je v duhu tega izhodišča!


Več:
>>Lipico na UNESCO namesto golfistom! TrajekT 13.11.2008

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

JH
Končno!, 17.6. 2009, 17:31

Po dolgoletnem boju z milini na veter je ta odločitev res pravo olajšanje. In seveda zelena luč (ni pa še zagotovilo samo po sebi!) za izboljšanje podobe Lipice - in celotne države ter njenega odnosa do lastnih največjih kulturnih in prostorskih vrednosti.

AP
predzadnji odstavek, 18.6. 2009, 07:48

Predzadnji odstavek bi morali objaviti z velikimi črkami v vseh medijih. Koliko časa porabi stroka, da prepričuje trenutno odgovorne na pomembnih položajih.

VK
Brez naslova, 22.6. 2009, 19:42

prav je tako.

hm
Brez naslova, 23.6. 2009, 12:31

Strinjam se, da je golfsko igrišče obremenitev za občutljivo kraško okolje in da je kobilarna Lipica spomenik državnega pomena, me pa nekaj zanima... Ali kdo razmišlja o preživetju kobilarne oziroma o njenem poslovanju v bodoče. Bojim se, da brez združevanja programskih sklopov in celostnega pristopa tudi tukaj ne bo šlo. Zaenkrat je tako, da je golf edini vitalni del, ki nad vodo drži celotni kompleks.. Kdorkoli je bil v Lipici ve, da je tam golf najmanjši problem, če sploh, prave težave so v sami kobilarni, ki ne pride na zeleno vejo. Golf je trenutno popularno politično polje, kjer merijo moči levi in desni. Arhitekturna stroka bi morala biti nad tem. Pogrešam predloge in vizije, kaj je združljivo s kobilarno in v kakšno smer naj gre, da bi preživela. Ohraniti jo, takšno kot je, pač ne gre.

miha
odgovor jh: levo desno, 27.6. 2009, 20:45

Sveta preproščina! Ugovor golfu na območju posestva Lipica zbanalizirati na diskurz levo - desnega merjenja moči in pričakovati, da bo nekdo mimogrede naredil program razvoja, ker je arhitekt, medtem ko bodo odgovorni v zavodu, svet zavoda in različni pogodbeni sodelavci še naprej prejemali palče in honorarje, da bodo preganjali meglo? Ne se hecat!

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.





na vrh