info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
18. 6. 2009

Rezbarska akcija v mariborskem parku

M.Č.
Te dni so sprehajalci v mariborskem mestnem parku opazili odre okrog obžaganega starega drevesa v bližini promenade. Izkazalo se je, da školjkastolistnega hrasta, ki bi ga morali odstraniti in nadomestiti, ne podirajo, temveč ga je župan Kangler odstopil udeležencem rezbarskega festivala v Slivnici, da ga izrezljajo v skulpturo. Ne glede na to, da ima Mariborski mestni park status kulturne dediščine in spomenika oblikovane narave, očitno župan ni bil pripravljen počakati na soglasja pristojnih zavodov za ta poseg.

Mestna občina Maribor (MOM) je sicer aprila pristojne soglasodajalce zaprosila za izdajo soglasij za odstranitev 18 nevarnih dreves v parku in nadomestitev z novimi. Medtem pa je župan očitno dobil idejo, da bi sicer še živo drevo ob promenadi, ki je bilo predvideno za zamenjavo, spremenili v skulpturo. Člani združenja rezbarjev so z motornimi žagami deblo drevesa že izžagali v obliko sove, štorklje, orla in detla. Medtem, ko rezbarje preveva navdušenje, da lahko na izjemni lokaciji v parku izživljajo svojo domišljijo, pa pristojni na Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine in Zavodu RS za varstvo narave opozarjajo, da MOM za ta poseg ni prodobila soglasij in je celo dovolila, da se rezbarji z motorkami v parku lotijo dela, ne da bi počakala na potrebna strokovna mnenja.

Oba zavoda sta včeraj podala negativno mnenje na novo vlogo, v kateri ju je MOM obvestila, da so drevo že odžagali na višini 8 metrov in zaprosila, da se deblo nameni za rezbarijo. Kot danes v Večeru pojasnjuje višja naravovarstvena svetovalka pri mariborski enoti Zavoda RS za varstvo narave, Andreja Senegačnik, varstveni režim v območju parka nalaga, da se v njem ne smejo izvajati dela, ki niso v skladu z vrtno-arhitekturno zasnovo parka. Strokovna služba ima moč presoditi, kateri posegi so primerni na območju parka. Izdelovanje skulptur iz starih dreves z motornimi žagami seveda ni v skladu s tem predpisom.

V istem članku Miran Krivec, višji konservator na mariborskem Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine, meni, da to ni nivo, ki pritiče univerzitetnemu mestu, bodoči evropski prestolnici kulture. Park ni prostor za kakršno koli ustvarjalno intervencijo s trajnimi posledicami, temveč kvečjemu za uveljavljene in nesporno kvalitetne plastike.

Večerova novinarka Tatjana Vrbnjak je o sporni rezbariji povprašala tudi odgovorne na MOM in dobila odgovor službe za stike z javnostmi, da so želeli izkoristiti rezbarski teden ter rezbarjem ponuditi priložnost, da ustvarjajo iz tako velikega kosa lesa. Ker so za nova soglasja zaprosili le teden dni pred začetkom rezbarskega srečanja, na soglasja zavodov pa bi morali čakati 15 dni, so rezbarje spustili v park brez soglasij. Kot pravijo na MOM je bodoča usoda nove rezbarije kljub vsemu odvisna od obeh zavodov. Če bosta vztrajala pri tem, da se obrezano deblo odstrani iz parka, bodo rezbarijo preselili na drugo lokacijo.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

tondija
Brez naslova, 19.6. 2009, 20:39

sej človk ne ve kaj je hujš, al grafitarji al rezbarji iz slivnice

maja
Brez naslova, 19.6. 2009, 20:43

ne damo sklumpture, naj živi SKLUMPTURA!

Anonimnez
Brez naslova, 21.6. 2009, 12:23

V bistvu nikoli nisem razumel, kaj pomeni "nevarno drevo". Je bilo morda staro 300 let? Če kdaj prileti kakšna veja z njega, še ne pomeni, da je nevarno! Kam pa pridemo, če odstranimo vse "nevarne" stvari. O skulpturi in njeni likovni kvaliteti raje ne bi razpravljal...

Maja
kultura gospodarjenja, 21.6. 2009, 23:55

Vivat emperator!
Kaj drugega naj si mislimo, ko slišimo, da zato, ker je treba na dovoljenja čakati, delamo kar mimo njih. Če odgovorni na MOM vedo, kakšna dovoljenja je za posege treba imeti, ni razloga, da jih ne bi pravočasno priskrbeli. Če za potrebna dovoljenja niso vedeli, potem niso odgovorni. Če jih je zmotilo čakanje in so zato dovoljenja zaobšli, so neodgovorni še bolj.
Vprašanje odgovornosti je, kako se bomo odzvali nepoučeni. Bomo ugibali o nevarnosti drevesa in neokusnosti rezbarjenja na živem deblu, ali bomo zahtevali nedvoumno poročilo o zdravju dreves v mestu, o varnostni presoji za vsakega od njih in o vseh novonačrtovanih posekih in ter o nadomestnih ukrepih in celostni strategiji ravnanja z drevesi v Mariboru. Po mojem bi bilo pravo veselje prisluhniti predstavtivam vsega naštetega in ugotoviti, kako bo prva EKP iz domačih vrst sposobna poosebiti kulturo.
Ravnanje z drevesi, z javnim prostorom in drugimi javnimi dobrinami je namreč vprašanje kulture prav tako kot je to ponudba programa v mariborskem teatru, na ulicah ali v restavracijah.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



foto: www.vecer.com


Školjkastolistni hrast (Quercus petraea 'Cochleata')

na vrh