info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
25. 6. 2009

Lokalna iniciativa zaustavila sporno gradnjo zvezdniške arhitekture

Matevž Čelik
Zaha Hadid spada v elitno skupino zvezdniških arhitektov, ki bi jih želelo videti marsikatero mesto. Je prejemnica Pritzkerjeve nagrade, ki na področju arhitekture velja toliko kot Nobelova. To pa ni zaustavilo civilne iniciative v španski Sevilji pri prizadevanjih za zaustavitev projekta nove univerzitetne knjižnice po njenih načrtih. Vrhovno sodišče je zdaj prepovedalo nadaljnjo gradnjo stavbe, s katero se je Sevilja želela postaviti ob bok Bilbau in Gehrijevemu muzeju.

Knjižnica, ki bi navzven seveda odražala arhitekturno vizijo slavne avtorice, naj bi obsegala 8.000 m2 v treh nadstropjih. Zaha Hadid svoj projekt opisuje kot "skulpturiran kos kamna z velikim kontrastom med trdnostjo in prosojnostjo". Po njenem je to tipičen primer ambicioznega projekta, ki bi mesto skupaj z univerzo lahko vzpostavil kot referenčno točko v smislu javnih prostorov. Združenje sosedov v Sevilji trdi prav nasprotno. Po njihovem je projekt sporen, ker je umeščen na rob parka Prado de San Sebastián. S tem posega v javne zelene površine, ki številnim prebivalcem Seville ponujajo enega redkih prostorov, kamor se lahko zatečejo pred poletno vročino. Nova univerzitetna knjižnica bi zasedla 8% parka.

Spor se vleče že od zaključka natečaja leta 2006, sporni projekt pa je v tem času dosegel tudi Evropski parlament. Predstavniki zelenih v Strasbourgu so lani Evropski komisiji zastavili nekaj neprijetnih vprašanj v zvezi s projektom, ki ga EU v 70% sofinancira preko programa POMAL. Ker je POMAL namenjen lokalnemu okoljskemu razvoju, so bila vprašanja še toliko bolj neprijetna. Območje Prado de San Sebastián je mestu podaril že kralj Alfonso X v 13. stoletju. Čeprav se nahaja v mestnem središču, je 700 let ostalo nepozidano, leta 1997 pa so tam uredili park. S pomočjo sredstev iz okoljsko naravnanega programa EU naj bi zaradi spektakularne nove knjižnice izruvali približno 20% dreves, ki so jih v zadnjih 12 letih zasadili v parku.

Gradnja knjižnice je medtem že v teku. Iz parka, kjer naj bi stala, so izkopali 250 dreves in 500 grmovnic in jih presadili na drugo lokacijo, kar je trajalo kar 4 mesece.

Andaluzijsko vrhovno sodišče je zdaj pritrdilo lokalni iniciativi in zaukazalo, da se dela, ki so že stekla, zaustavijo. Območje Prado de San Sebastián je zaščiteno kot del zgodovinskega mestnega jedra Sevilje, mestni svet pa je, da bi omogočil čimprejšnji pričetek gradbenih del knjižnice, nedavno spremenil mestne urbanistične akte. V novih aktih je zelene površine, na katerih gradnja prej ni bila dovoljena, spremenil v zazidljiva, namenjena stavbam za izobraževanje. Sodniki, ki so odločali o primeru knjižnice, so zavrnili spremembe, ki jih je sprejel mestni svet.

V seviljskem mestnem oddelku za urejanje prostora zatrjujejo, da se bo mestni svet pritožil na razsodbo, ker je nova knjižnica v javnem interesu, spremembe mestnih urbanističnih dokumentov pa so del procesa načrtovanja, za katerega je odgovoren mestni svet. Pritožbo na odločitev naj bi poleg Sevilje vložili tudi andaluzijska vlada in seviljska univerza.

Ob razglasitvi zmagovalne rešitve na natečaju za novo knjižnico pred tremi leti, so v seviljski mestni upravi napovedovali otvoritev za leto 2008. Vse kaže, da se zdaj realizacija razvpite bodoče seviljske mestne ikone še odmika. Na sporni lokaciji v mestnem parku, ki je del zgodovinskega jedra, je njena prihodnost precej negotova. Ne glede na pomen nove univerzitetne knjižnice za Seviljo in ne glede na dejstvo, da gre za napredno arhitekturno delo, ki bi lahko odločilno zaznamovalo mesto in regijo, so izgledi, da bi lokalna iniciativa uspela pri svojih zahtevah, veliki.


Več:
>>El Mundo / 16.06.2009

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 28.6. 2009, 09:42

Če je ne more ustaviti lastni razum, bodo tudi lokalni ljudje težko kaj dosegli.

Anonimnez
Brez naslova, 29.6. 2009, 17:41

70% projekta financira EU! Kakšni bolj zadržani španski arhitekti ala RCR bi zagotovo z enakim proračunom zgradili dve knjižnici.

Anonimnez
Brez naslova, 29.6. 2009, 17:51

Ma jebite se reve! Hvala bogu, da si kdo nekaj upa in ima še za silo okus....

Anonimnez
Brez naslova, 29.6. 2009, 17:52

Dol mi visi za španske "minimaliste" brez domišljije.

Anonimnez
Brez naslova, 29.6. 2009, 18:10

in v čem je presežek, če si upa?

Anonimnez
Brez naslova, 30.6. 2009, 09:18

tole je ona črpala bolj iz kakšne oblike diesel podmornice iz obdobja druge svetovne

tondija
..., 1.7. 2009, 16:35

...

tondija
upor proti totalitarizmu, 1.7. 2009, 17:25

Mar bi lahko zgornji članek o uporu lokalne iniciative brali kot upor proti totalitarizmu.
Jan Kaplicky je za komentar o svoji knižnici - Praški hobotnici citiral F. L. Wrighta: "demokracija gradi"
...pa vendar...


tondija
Brez naslova, 1.7. 2009, 17:25

1. fascinacija nad formo:
Kako se spreminja percepcija sodobnega umetnika. Arhitektura si v času prestižnega fastfood gradbeništva veliko izposoja iz arhiva slikarstva in kiparstva, dobesedno. Dekonstrukcija, modernizem. Dobesedno scale to fit. Copy paste poetika drugega medija, Tu se kaže zavest sodobnega arhitekta kot popolnoma nekritična, nedojemljiva.
2. ideja,...konteksta očitno niti ni
Pogoj za nastanek nekega remixa je prav tako ideja. Problem je prav v interpretaciji Zahine stavbe:
"skulpturiran kos kamna z velikim kontrastom med trdnostjo in prosojnostjo", (okej knjižnica naj bi predstavljala trnost, pa tudi prosojnost - odprtost) a tako bi lahko opisal marsikatero sobobno stavbo, sodobno idejo, sodobni ideal.


tondija
Brez naslova, 1.7. 2009, 17:26

3. arhitektura v globalni vasi.
Za ta denar bi lahko dobili več. To ni nepomembno. Nikjer se ne kaže tlorisa, organizacije, verjetno je ogromno prostora zapravljenega. V času globalne vasi mi je važno kam naš denar odteka, kje in pod kakšno pretvezo se zlorablja vzvode moči. Sedaj lahko v dobi informatike prvič to tudi zares vsi vidimo in dojamemo; kar je svojevrstna ironija če govorimo o sodobni knjižnici kot templju znanja in informacije. To je duh, ki naj bi se kazal tudi v sodobni arhitekturi, kod predstavnici kritične umetnosti; drugače je v arhitekturi, kot predstavnici korporativne moči. Sodobna znanost omogoča podrobno načtrovanje, dobre izkoristke...tega Zahina stavba tega niti ne potrebuje nujno.; Zahina stavba ne potrebuje govoriti o prostoru, ki jo gosti, z njim komunicirati; ne potrebuje več kot je POP poetika! Po mojem, recimo, iz Zahine knjižnice veje duh FAŠIZMA, ne le kontekstualno, tudi oblikovno...tu je po svoje, ironično, Zaha poštena.


Anonimnez
Brez naslova, 1.7. 2009, 21:37

Mogoče je čas, da se res vsi preselimo v kontejnerje. To bo zagotovo najbolj racionalno, nič ne de da bo arhitektura končala na smetišču zgodovine, kajti za kontejnerje menda ne rabimo arhitektov... Najbolj grozno je, da tako razmišljajo arhitekti in še naprej polnijo svojo skledo s pljunki. Potem se pa sprašujete, zakaj zdravniški in pravniški ceh kotirata tako visoke, medtem ko arhitektura postaja drugorazredna stroka. Pomirja me samo misel, da tisti, ki res nekaj počnejo, ne filozofirajo po forumih o tem, kako mora arhitektura postati v prvi vrsti racionalna.

Kritik
Drugorazredna stroka, 1.7. 2009, 22:34

Arhitektura je bila v Sloveniji vedno drugorazredna stroka. Za to so krivi v glavnem arhitekti sami, kot pravilno ugotavlja Anonimnež. Največji pljunek v lastno skledo pa je simptomatična arogantna poza arhitektov kot nerazumljenih umetnikov, ki niso sposobni pristati na potrebe uporabnikov, logiko tehnologije in ekonomiko gradnje. Zgražanje nad racionalnostjo in tistimi, ki filozofirajo je na trenutke prav bolestno sektaško, češ, "le bičajte me, nevedneži, umetnik sem, ni mi treba pojasnjevati svojega dela... in navajen sem trpeti udarce nevednežev..."

tondija
hvala Kritiku, 1.7. 2009, 23:59

hvala Kritiku za podporo, da je dopisal, kar meni ne bo treba.

Dodam le še to: ne gre za to, da naj bi bila arhitektura nujno racionalna...gre za komentar o Cajtgajstu....misel o tem kaj bi se lahko naučili iz preteklosti za prihodnost.

Pravniki in zdravniki imajo močan ceh in ne znižajo tarif...niso taki idealisti kot arhitekti...od tod pa spoštovanje turbofolka.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>El Mundo / 16.06.2009






Zaha Hadid: projekt za seviljsko Univerzitetno knjižnico




Sevilja: Prado de San Sebastián

na vrh