 |
25. 6. 2009
Lokalna iniciativa zaustavila sporno gradnjo zvezdniške arhitekture
Matevž Čelik
|
Zaha Hadid spada v elitno skupino zvezdniških arhitektov, ki bi jih želelo videti marsikatero mesto. Je prejemnica Pritzkerjeve nagrade, ki na področju arhitekture velja toliko kot Nobelova. To pa ni zaustavilo civilne iniciative v španski Sevilji pri prizadevanjih za zaustavitev projekta nove univerzitetne knjižnice po njenih načrtih. Vrhovno sodišče je zdaj prepovedalo nadaljnjo gradnjo stavbe, s katero se je Sevilja želela postaviti ob bok Bilbau in Gehrijevemu muzeju.
Knjižnica, ki bi navzven seveda odražala arhitekturno vizijo slavne avtorice, naj bi obsegala 8.000 m2 v treh nadstropjih. Zaha Hadid svoj projekt opisuje kot "skulpturiran kos kamna z velikim kontrastom med trdnostjo in prosojnostjo". Po njenem je to tipičen primer ambicioznega projekta, ki bi mesto skupaj z univerzo lahko vzpostavil kot referenčno točko v smislu javnih prostorov. Združenje sosedov v Sevilji trdi prav nasprotno. Po njihovem je projekt sporen, ker je umeščen na rob parka Prado de San Sebastián. S tem posega v javne zelene površine, ki številnim prebivalcem Seville ponujajo enega redkih prostorov, kamor se lahko zatečejo pred poletno vročino. Nova univerzitetna knjižnica bi zasedla 8% parka.
Spor se vleče že od zaključka natečaja leta 2006, sporni projekt pa je v tem času dosegel tudi Evropski parlament. Predstavniki zelenih v Strasbourgu so lani Evropski komisiji zastavili nekaj neprijetnih vprašanj v zvezi s projektom, ki ga EU v 70% sofinancira preko programa POMAL. Ker je POMAL namenjen lokalnemu okoljskemu razvoju, so bila vprašanja še toliko bolj neprijetna. Območje Prado de San Sebastián je mestu podaril že kralj Alfonso X v 13. stoletju. Čeprav se nahaja v mestnem središču, je 700 let ostalo nepozidano, leta 1997 pa so tam uredili park. S pomočjo sredstev iz okoljsko naravnanega programa EU naj bi zaradi spektakularne nove knjižnice izruvali približno 20% dreves, ki so jih v zadnjih 12 letih zasadili v parku.
Gradnja knjižnice je medtem že v teku. Iz parka, kjer naj bi stala, so izkopali 250 dreves in 500 grmovnic in jih presadili na drugo lokacijo, kar je trajalo kar 4 mesece.
Andaluzijsko vrhovno sodišče je zdaj pritrdilo lokalni iniciativi in zaukazalo, da se dela, ki so že stekla, zaustavijo. Območje Prado de San Sebastián je zaščiteno kot del zgodovinskega mestnega jedra Sevilje, mestni svet pa je, da bi omogočil čimprejšnji pričetek gradbenih del knjižnice, nedavno spremenil mestne urbanistične akte. V novih aktih je zelene površine, na katerih gradnja prej ni bila dovoljena, spremenil v zazidljiva, namenjena stavbam za izobraževanje. Sodniki, ki so odločali o primeru knjižnice, so zavrnili spremembe, ki jih je sprejel mestni svet.
V seviljskem mestnem oddelku za urejanje prostora zatrjujejo, da se bo mestni svet pritožil na razsodbo, ker je nova knjižnica v javnem interesu, spremembe mestnih urbanističnih dokumentov pa so del procesa načrtovanja, za katerega je odgovoren mestni svet. Pritožbo na odločitev naj bi poleg Sevilje vložili tudi andaluzijska vlada in seviljska univerza.
Ob razglasitvi zmagovalne rešitve na natečaju za novo knjižnico pred tremi leti, so v seviljski mestni upravi napovedovali otvoritev za leto 2008. Vse kaže, da se zdaj realizacija razvpite bodoče seviljske mestne ikone še odmika. Na sporni lokaciji v mestnem parku, ki je del zgodovinskega jedra, je njena prihodnost precej negotova. Ne glede na pomen nove univerzitetne knjižnice za Seviljo in ne glede na dejstvo, da gre za napredno arhitekturno delo, ki bi lahko odločilno zaznamovalo mesto in regijo, so izgledi, da bi lokalna iniciativa uspela pri svojih zahtevah, veliki.
Več:
>>El Mundo / 16.06.2009
na vrh
|
| >>El Mundo / 16.06.2009
|
|
