info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
24. 7. 2009

Ceste in ulice so neizkoriščen kapital

Matevž Čelik
Zgodovina prvih con za pešce v Evropi sega v zgodnja šestdeseta, ko so mestne uprave spoznale, da imajo urejena območja, v katerih ne prevladujejo avtomobili, različne pozitivne razvojne učinke. Z namenom zagotoviti več javnega prostora in dvigniti njegovo kakovost, se je pozornost mest danes razširila na obvladovanje urejenosti celotne mreže ulic. Vse več mest se loteva preobrazbe svojih ulic z naprednimi priročniki za oblikovanje in priporočili, kako zagotoviti kakovostno bivalno okolje.

Ulice izven zaprtih con za pešce so bile zadnjih 50 let še vedno urejene predvsem kot prometnice. Načrtovanje ulic je bilo podrejeno predvsem prometnim tehničnim standardom, zaradi česar je izgled ulic v današnjih mestih v veliki meri uniformiran. Vprašanja posebnega značaja posameznih ulic in njihove živahnosti so bila obrobna in pešcem, kolesarjem in uporabnikom javnega transporta je bil običajno odmerjen prostor, ki je ostal potem, ko so se začrtali ustrezno široki vozni pasovi.

Rezultate načrtovanja takšne vrste lahko videvamo povsod: ulice brez pločnikov, pločniki brez sence, pločniki, po katerih so razmetani drogovi javne razsvetljave, prometni znaki, elektroomarice semaforjev in količki, ki naj bi preprečevali parkiranje. Nekatera mesta so se odločila, da bodo z izboljšavami in preoblikovanjem ulic, ki bo ustrezalo bolj različnim oblikam rabe, "javno" ponovno vrnila v "javno rabo".

V povprečju ulice, pločniki in sprehajališča zasedajo od 25% do 30% urbanih površin in predstavljajo navečji delež prostora v mestih. Z njihovim urejanjem je mogoče razrešiti različne urbane probleme, zato predstavljajo veliko priložnost. Ker so v javni lasti, se mestnim upravam ni potrebno pogajati o njihovem lastništvu, vzdrževanju in nadzoru nad upravljanjem. Ulični prostor zato mestne uprave vse bolj prepoznavajo kot ultimativni, še nedotaknjen urbani vir, kot banko javnih zemljišč, ki čaka da se kapital, ki je naložen vanjo, vnovči.

Osrednji problem, zaradi katerega je dobro načrtovanje ulic zahtevno, predstavlja raznolikost funkcij za različne skupine, ki jih ulice morajo zagotavljati v različnih časovnih terminih. Naslednjo veliko težavo predstavlja dejstvo, da je načrtovanje ulic zgodovinsko v pristojnosti prometnih inženirjev, katerih znanje je usmerjeno v zagotavljanje prometne pretočnosti, ne pa v zagotavljanje privlačnosti uličnega prostora, v katerem bi se zadrževali ljudje in pohajkovali po senčnih pločnikih. Ko se mesta lotijo kompleksnejšega načrtovanja ulic pa se pogosto zatakne tudi pri različnih deležnikih, ki želijo vplivati na njihov izgled, pa najsi gre za združenja kolesarjev, strokovanjake za meteorne vode, zagovornike rumenih pasov za avtobuse, združenja trgovcev in gostincev ali različne komunalne službe. Čeprav sodelovanje teh skupin zagotavlja bolj holističen pristop, je doseganje konsenza med stranmi z nasprotujočimi si interesi glavni problem. Nenazadnje je tudi pristojnost nad upravljanjem uličnega prostora razpršena med različne službe, zaradi česar je sporazumevanje in sodelovanje še toliko bolj oteženo. Ulična mreža je sicer običajno v pristojnosti prometnih oddelkov, vendar imajo tudi prostorski oddelki, javna podjetja, ki upravljajo s parkirnimi mesti, komunala, javna razsvetljava, službe za varstvo kulturne dediščine in druge javne ustanove svojo vlogo pri oblikovanju uličnega prostora.

Preobrazba mestnega uličnega prostora zahteva vizijo in pogum, pa tudi potrpežljiost in vztrajnost. Izvoljeni politiki se običajno izogibajo podpori tovrstnim projektom, ker ti zahtevajo finančne postavke v mestnih proračunih takoj, njihovi prvi opazni učinki pa so majhni in se pokažejo šele sčasoma. V mnogih občinah zato olepšavo ulic vidijo kot nepotreben izdatek. Vendar se v tekmovanju za nove investicije, nove prebivalce in turiste, vlaganja v izgled ulic hitro lahko povrnejo. Raziskave, izvedene v Veliki Britaniji kažejo, da je urejenost ulic povezana z višjimi donosi pri investicijah v stanovanjsko in poslovno gradnjo, da mestom prinaša različne konkurenčne prednosti, dviguje njihov ugled, vpliva na dobro poslovanje podjetij ter nenazadnje zmanjšuje stroške upravljanja, vzdrževanja, zagotavljanja varnosti in porabe energije. Mesta z dobro razporejenimi conami za pešce v mestnih središčih se lahko pohvalijo z 20% - 40% več pešcev in 10% - 25% višjim prometom v maloprodajnih obratih.

Priročniki za oblikovanje ulic so v prvi vrsti namenjeni mestnim službam, načrtovalcem, zasebnim investitorjem in lokalnim iniciativam. Obenem so namenjeni promociji kakovostnejšega oblikovanja ulic in učinkovitejšemu izvajanju projektov.


Več:
>>Preporod za trge in ulice / TrajekT 13.12.2004
>>New York City Department of Transportation
>>South Tyne Transport and Streets

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Blaž Lokar
ulice so del javnega prostora, 26.7. 2009, 17:40

Zelo dobra tema, o kateri se na žalost zelo malo govori. Pozablja se namreč, da so ulice oz. ceste del javnega prostora in kot take dvevni prostor in zrcalo vsakega mesta. Vsi imamo radi žive ulice, kjer lahko opravimo dnevne nakupe, srečujemo znance ali pa enostavno samo opazujemo ulično dogajanje. Na žalost je ureditev ulic podrejena motornemu prometu, ki negativno vpliva na privlačnost ulic za pešce. Iz tega razloga so mnoga mesta trudijo, da bi povrnili cestam poleg transportne tudi socialno in trgovsko funkcijo. Cilj novih ureditev je boljše ravnovesje med vsemi udeleženci na ulici, se pravi med pešci, kolesarji, uporabnike JPP in avtomobili. Mesta so razvila priročnike za ureditev ulic, ki dajajo več prostora pešcem in kolesarjem, predvidevajo ozelenitev ulic in postavitev urbane opreme kot so klopi za počitek in stojala za kolesa. Pri vsem ne smemo pozabiti, da si tako urejene ulice zaslužijo ne samo mestna jedra, ampak tudi ostali predeli mesta. Tako ima Zurich ali Kopenhagen celostno urejene ulice širom mesta, in ne samo v zgodovinskih jedrih.

Želim si, da bi tudi Ljubljana začela urejati ulice ne samo v mestnem jedru (kar je sicer ZELO pohvalno), ampak tudi v ostalih mestnih četrtih.


Lipnik
vzori za posnemanje, 11.8. 2009, 14:16

V tujini urejajo javni mestni prostor sistematično.
Pri tem upoštevajo veljavno zakonodajo in demokratičnost odnosa javne uprave z občani ter v zadnjem času predvsem vidik varovanja okolja pred škodljivimi vplivi pretiranega motornega prometa in vidik zagotavljanja "dobrih bivalnih pogojev" prebivalstva.
V urejanje ulic kot javnega prostora spada tudi načrtovanje in (urbanistično) usmerjanje načrtovanja izgleda stavb ob njih, da je s tem omogočen urejen in estetski videz uličnega prostora.
Primer "dobre prakse" urejanja uličnega parterja:
www.urbed.coop/
www.nottinghamcity.gov.uk/


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Miklošičeva cesta, Ljubljana


Partizanska cesta, Maribor


Prikaz pristojnosti nad različnimi elementi uličnega prostora, New York City Street Design Manual


Primer prikaza vzorčne ulice, New York City Street Design Manual

na vrh