info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
27. 7. 2009

Mesto za ljudi

Blaž Lokar
Javni prostori v mestih so kot dnevna soba stanovanja- stičišče socialnega dogajanja, prostor, ki je namenjen vsem meščanom. Velika večina meščanov ob besedi javni prostor pomisli predvsem na trge in parkovne površine. Toda v sklop javnih prostorov spada tudi ulica oziroma cesta.

Ulica je včasih vsebovala 3 funkcije – transportno funkcijo za prevoz ljudi in blaga, socialno vlogo za srečevanje ljudi in trgovsko vlogo za prodajo blaga. Tekom zadnjih 50tih let se je trgovska in socialna funkcija ulice močno zmanjšala, in ulica ima danes v glavnem samo še transportno vlogo. Osebni avto je postal množičen način prevoza ljudi, in glavna skrb mesta je postalo, kako umestiti naraščajoče število avtomobilov v prostor. Prometna politika mest je uvajala ukrepe, ki so favorizirali avtomobilski promet, kajti glavni cilj vseh ukrepov je, kako spraviti čim več avtomobilov iz točke A do točke B v najkrajšem času. Tako smo širili ceste, ožali pločnike in povečevali prepustnost križišč za avtomobile, s tem pa so se bivalne razmere poslabševale za pešce, kolesarjein uporabnike javnega prevoza. Pešec in kolesar sta postala ovira motoriziranega prometa, katere dva smo stisnili na obrobje ulic ali pa z gradnjo podhodov spravili celo pod zemljo.

Rad bi poudaril, da zgoraj opisan razvoj ni naravna danost, ampak je stvar prometne politike mesta. Mesta po svetu so zaradi visoke cene nafte, onesnaženosti zaradi izpušnih plinov, poslabšanja zdravja meščanov in prostorske omejenosti začeli iskati nove, racionalnejše načine premikanja ljudi po mestu.

Nedvomno je mobilnost potreba, na katero mora mesto nuditi odgovor. Cilj mesta je torej zagotoviti mobilnost ljudi. Koliko prostora in prevoznih sredstev potrebujemo za prevoz 72 ljudi?

Iz fotografij na robu je razvidno, da so kolesarjenje, hoja in javni promet zaradi manjše potrebe po prostoru bolj primerni načini opravljanja poti po mestu kot avto. Hoja in kolesarjanje pa ne pomenita zgolj racionalnega načina premikanja, ampak pomeni tudi soočanje, druženje in srečevanje z ljudmi. Zaradi manjše potrebe po prostoru lahko izpraznjeni prostor na ulici namenimo novim aktivnostmi (širši pločniki, postavitev klopi, ozelenitev, ureditev trgov, gradnja kolesarske steze, postavitev igral).

Poleg načina opravljanja poti v mestu ima na ulico velik vpliv hitrost avtomobilskega prometa. Če se na ulici odvija motoriziran promet z visoko hitrostjo, postane prostor nevaren za pešca in kolesarja. Ob trku pešca z avtom pri hitrosti 60km/h je več kot 60% verjetnost smrti pešca. Torej mora za lažje sobivanje pešcev, kolesarjev in motoriziranega prometa mesto zagotoviti nizke hitrosti. Ukrepi umirjanja hitrosti v mestih mora biti osrednji del prometne politike, ker je le tako je možno varno sobivanje vseh udeležencev v prometu.

Še z enega stališča je spodbujanje kolesarjenja in hoje smiselna; dnevna hoja in kolesarjenje izboljšuje zdravstveno stanje prebivalcev. Pomanjkanje gibanja je eden glavnih dejavnikov splošnega povečanja telesne teže v Sloveniji, skoraj 60% odraslih Slovencev je športno neaktivnih. Hoja ali kolesarjenje za opravljanje dnevnih poti pomembno izboljša zdravje ljudi.

Kako torej v praksi zagotoviti boljše ravnovesje med vsemi udeleženci v prometu? Pa si poglejmo ureditev ulice po principu Shared space. Klasično je prostor na ulici ločen glede na uporabnika- motoriziranemu prometu je namenjeno cestišče, pešcu pa pločnik, ki je dvignjen od cestišča. Shared space pomeni bledenje oziroma ukinjanje razlik med prostoroma na ulici, ki je namenjen samo avtomobilom ali pa samo pešcem oziroma kolesarjem. Ulica je urejena enonivojsko, odprava višinskih razlik med pločnikom in cestiščem spodbuja pešce k svobodni uporabi celotne ceste. Enotno tlakovanje celotne ulice z različni vzorci in različni materiali signalizirajo voznikom o mešani funkciji celotnega cestišča. Postavitev klopi in ozelenitiev ulic spodbuja prebivalce k večji uporabi ulice in posredujejo občutek lastništva. Prevoznost ulice za osebni avto ostane nespremenjena, zaradi drugačne ureditve ulice je voznik avtomobila prisiljen hitrost vožnje prilagoditi hitrostji pešcev. Spodaj predstavljena ulica Brighton New Road ima zelo spodbudne rezultate; povečanje hoje in kolesarjenja na ulici, bistveno povečanje družabnih aktivnosti, in zmanjšanje števila prometnih nesreč. Ulica je poleg transportne funkcije postala tudi družabno mesto lokalnih prebivalcev, zaradi povečanja števila pešce so se v pritličju stavb naselile nove dejavnosti in okrepila se je lokalna oskrba prebivalcev.

Z prenovo ulic v smislu večjega ravnovesja med pešci, kolesarji in motoriziranem prometu upam, da bo ulica postala z svojimi aktivnostmi in raznolikostjo glaven družabni prostor in generator mestotvornosti. Vrnitev javnega življenja na ulice pomeni izboljšanje bivanske kakovosti prebivalcev, krepitev lokalne oskrbe in večje zadovoljstvo meščanov.Prometna politika tako v mnogih mestih sledi ciljem ureditev živih ulic kot prostora predvsemza ljudi.


Več:
>>Ceste in ulice so neizkoriščen kapital / TrajekT 24.07.2009
>>Preporod za trge in ulice / TrajekT 13.12.2004
>>New York City Department of Transportation
>>South Tyne Transport and Streets

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Slavko
Shared space pri nas?, 27.7. 2009, 15:17

Povsem se strinjam z izhodišči in zaključki članka, imam pa en pomislek: Ali je možno koncept shared space uveljavljati v Sloveniji, ter kolikšna mera represije bi bila potrebna za to. Namreč, pri nas že imamo ulice, na katerih so meje med površinami za pešce in avtomobile zabrisane, vendar, kakor opažam, se te meje brišejo predvsem v korist avtomobilov. V soseskah, v katerih pločniki niso zakoličeni, avtomobili parkirajo na pločnikih, pešci zaradi neuporabnosti pločnikov uporabljajo ulice, kjer pa so izrazito podrejeni avtomobilom ter se jim morajo umikati, še posebej, kadar se na ulici pojavi kakšen lokalni dirkač. Torej, kako bi brez pretirane represije, katere učinki so omejeni, lahko pri nas uveljavljali koncept shared space ulic.

Blaz Lokar
Brez naslova, 27.7. 2009, 16:49

Slavko, po naslednjih nacelih (ki so velikokrat uporabljene tudi v tujini), bi bilo shared space narediti tudi v Sloveniji:
- jasna oznacitev, da prihajamo v shared space cono, to se ponavadi naredi z prometnih znakom
-jasna ozancitev omejitve hitrosti (omejitev hitrosti na hitrost pesca, se pravi maks. 10km/h)
-design ulice prepreci parkiranje, kjer to izrecno ni dovoljeno (to se lahko naredi z kolicki, postavitev klopi, stojal za kolesa in dreves, ki sluzijo tudi kot fizacna zapora za parkiranje)
- design ulice, ki fizicno prepreci moznost previsoke hitrosti osebnih vozil (zelo ozko cestisce, tlakovanje voznega cestisca z materijalom, ki povzroca visoko trenje, zozitve, vijugasto cestisce itd.)

Se pravi je design take ulice odlocilnega pomena, in preprican sem, da bi tak koncept izvstno funktioniral tudi v sloveniji.


Maja
kaj je možno pri nas, 28.7. 2009, 17:09

Kdor se še spomni Prešernovega trga pred zaprtjem izteka Miklošičeve in prometn ozaporo na Wolfovi ve, da je ta prostor brez nesreč in posebnih obvestilnih tabel deloval dobro, brez nesreč in prepirov...
možnosti za deljeno rabo so boljše, če je souporabnikov več in so razmere take, da se vsi ozirajo na to - brigaj ozato, kako gre drugim...
Tak način rabe javnega prostora je boljši kot tisti, ki posamezne uporabnike izloča. Za to, da se prostor sporazumno deli pa so še bolj kot razni znaki, potrebni različni uporabniki. Rezervacije prosotra brez razloga ne delujejo. Avtomobili zavzemajo javni prostor mesta in sosesk, tudi zato ker drugih uporabnikov ni. V tujini so si prebivalci sosesk svoej ulice in parke prisvojili tako, da so jih začeli uporabljati kot skupne prostore druženja, igre in rekreacije.


Blaz Lokar
Maja, 29.7. 2009, 12:43

Se v glavnem strinjam, razen z tem, kako pride do uporabnikov ulice. Ponudba povzroca povprasevanje, se pravi ce bomo naredili pescem prijazno ulico, bodo ulico obiskovali stevilni pesci. To dokazujejo stevilni statisticni podatki, kot npr. zgoraj primer Brightona, kjer je bila rast pescev po spremembi ulice vec 100 odstotna. Se pravi da je predvsem od ponudbe (tukaj ureditve ulice) odvisno, kateri uporabniki se bodo na taki ulici zadrzevali.

Gaja
Shared safety or shared danger, 31.7. 2009, 16:07

Ker nimam pretirano casa se razpisat, samo link n apriporoceno branje:
http://landscapeping.blogspot.com/2009/04/shared-safety-o r-shared-danger.html


Blaž Lokar
Gaja, 4.8. 2009, 00:31

Or, to put it another way, the most effective way to make a thing safer is to make it more dangerous.”
Teorija se slisi sicer zanimiva, ampak tezko verjamem da bo ulica bolj nevarna, ce bomo znizali hitrost, in vec prostora namenili pescem in kolesarjem. Statistika ulic, ki so uvedle shared space, dokazujejo, da se je poleg varnosti spremenila tudi percepcija ljudi, kako uporabljajo ulice (vec pescev, vecja lokalna oskrba itd.).

Se pravi, da bi bilo bolj varno, ce bi zvisevali hitrost na ulicah, in bi lahko avti drveli z 80km/h? pri taki nesreci je pesec zagotovo mrtev, pri 30km/h pa ni.


Lipnik
obveznosti, 11.8. 2009, 14:33

Doletel nas je evropski nadzor, tudi kar se tiče naših lastnih mest in življenja v njih. Ker smo podpisali EU listine o "varstvu okolja", o "trajnostnem urbanem razvoju", o "trajnostnem prometu", itd., moramo hočeš, nočeš, udejaniti, kar nas zavezuje. V to spada pa primerno urejen, človeku - pešcu, kolesarju - prijazen prometni režim. Dolžna (ni "prostovoljno"), ga je uvajati javna oblast na lokalnem nivoju, pod "prisilo" državne, EU podrejene, zakonodaje.
Ampak pri nas tudi zakonske obveze in torej spoštovanje pravne drtžave, nič ne pomagajo - kaj šele "dobri zgledi" od drugod.
Malo nas bo "zbudila" evropska kaznovalna politika in dajatve, ki jih bomo odplačevali, ker smo tako ignorantski, da vztrajamo na starih, preživetih in predvsem nezakonitih modelih.
Beri še:
revija
AR 2/2008
Martina Lipnik
Prostorsko - urbanistično načrtovanje in arhitektura /
Urban spatial planning and architecture


Anonimnez
Brez naslova, 31.8. 2009, 23:48

PA KAJ A TA PORTAL JE CRKNU AL KAJ? OSTAJA SAMO ŠE SAM SEBI NAMEN, PA ZATO DA PRIDE SUBVENCIJA IZ KULTURNEGA MINISTRSTVA.... ŠKODA BESED

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Za 72 kolesarjev je potrebno 90 m2 prostora. Ob povprečni zasedenosti 1,2 človeka je za isto število ljudi potrebnih 60 avtomobilov, ki potrebujejo 1.000 m2 prostora. Vsi skupaj se lahko peljejo tudi z 1 avtobusom, ki zahteva 30 m2 prostora in ne potrebuje stalnega parkirnega mesta. (Foto: Program fahrradfreundliche Stadt Muenster)


Brighton New Road pred preureditvijo




Brighton New Road po preureditvi

na vrh