info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
30. 9. 2009

Kako do pravičnejšega razvoja v prostoru?

IPOP
Kako prostorsko načrtujemo v Sloveniji? Kako je z odgovornostjo za slabe in napačne razvojne odločitve? Koliko so v razvojnih načrtih vključeni prebivalci, najemniki stanovanj, otroci in starejši? Je ozaveščena lastnina opravičila velika pričakovanja glede odgovorne rabe, vzdrževanja in prenove? Kako se nove ideje o vključujočem in predvsem mnogo bolj zavezujočem načrtovanju razvoja ujemajo s slovenskimi trendi v urejanju prostora?

Marsikaj kar danes priporočajo mednarodne organizacije in stroka iz držav zrelega kapitalizma je Slovenija poznala, učila in prakticirala še pred dvema desetletjema. Kje pa smo danes in kaj se nam obeta v prihodnje? O teh in podobnih vprašanjih bo tekla beseda z uglednimi gosti okrogle mize, ki jo ob svetovnem dnevu habitata 05. oktobra 2009 ob 14.00 v Cankarjevem domu organizira Inštitut za politike prostora.

Gostje IPOP-ove okrogle mize bodo Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, prostorski sociolog in bivši minister za okolje in prostor, Vladimir Braco Mušič, urbanist - raziskovalec, pedagog in praktik, Metka Sitar, predstojnica Katedre za arhitekturo in prostor, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru, in Tadej Glažar, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani. Okroglo mizo bosta moderirala Maja Simoneti in Marko Peterlin z inštituta IPOP.

Večji del človeštva živi v mestih, kjer je prostor močno omejen, kakovost življenja pa zelo neenakomerno dostopna. Negativni učinki takega stanja so postali tako veliki, da predstavljajo oviro za nadaljnji razvoj družbe. Odgovornost za tako stanje sloni na javnih sistemih, ki so se pri sprejemanju razvojnih odločitev v zadnjih desetletjih pretirano naslonili na nosilce kapitala in pri tem iz odločanja o načinu uporabe prostora izključili tako prebivalce kot ostale družbene skupine. Odtujeno načrtovanje prostorskega razvoja postaja še posebno velika težava v razmerah pričakovanih družbenih in podnebnih sprememb, okoljske, energetske in nenazadnje tudi gospodarske krize.

Trajnostni razvoj na probleme v prostoru, okolju in družbi odgovarja z modelom delitve odgovornosti za obvladovanje potreb in porabo virov. Trajnostni razvoj nagovarja družbe, sisteme in posameznike v razvitem svetu, da se povežejo in prevzamejo svoj del odgovornosti za skupno prihodnost. V tem duhu je pri načrtovanju razvoja v prostoru treba vzpostaviti pogoje za vključevanje različnih deležnikov v razvojne razprave, za slišnost manjšin, marginaliziranih skupin in drugih brez možnosti sodelovanja v sistemu odločanja, ter tako zagotoviti pravočasno vključevanje njihovih potreb v posamezne rešitve in ureditve. Vključujoče načrtovanje z učinki, ki jih ima na stanje, odgovorno rabo in sodelovanje pri urejanju, je zato imperativ prihodnosti.

Prostorski vidik razvoja zato ponovno postaja ključna vsebina javnih politik na globalni, mednarodni in lokalni ravni. Letošnje sporočilo ob svetovnem dnevu habitata tako poudarja pomen boljšega in bolj pravičnega načrtovanja mestnih območij. V sporočilu je poudarjeno, da potrebujemo kakovostna bivališča za vse družbene skupine, varčnejše in dobro organizirane stavbe, varnejši in čistejši promet, javne prostore, ki omogočajo različne oblike druženja in kakovostno preživljanje prostega časa. Tega ne bomo dosegli brez dobrega načrtovanja in tudi ne z utečenimi načini načrtovanja.

Več:
>>UN Habitat

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Martina Lipnik
urbanizem in varstvo okolja, 5.10. 2009, 12:21

Trajnostni razvoj je eden od principov odnosa do okolja, vključen v EU regulativo in resolucije glede varstva okolja, Slovenija je te obveze vgradila v Zakon o varstvu okolja in njemu pripadajočo podrejeno in soodvisnop zakonodajo - kamor spada tudi zakonodaja za prostorsko načrtovanje. Vendar brez pravega nadzora in brez spoštovanja veljavnih zakonskih določb ne moremo pričakovati kaj drugega, kot imamo.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>UN Habitat


Velenje


Slovenske Gorice


Ljubljansko barje
na vrh