info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
30. 9. 2009

Izključujoča urbanost srednje Evrope

Boštjan Bugarič
Identiteta evropskih mestih se zaradi večje mobilnosti prebivalcev, pretočnosti kapitala in iskanja konkurenčnosti podreja internacionalizaciji in uniformiranju prostorov. Urbana območja se pod imperativom privlačnosti oblikujejo zgolj za potrebe privilegiranih skupin uporabnikov, ostali pa ostajajo zapostavljeni in izločeni iz procesov sooblikovanja svojega lastnega bivanjskega prostora. Takšno urejanje prostora dolgoročno povzroča manjšanje urbane raznovrstnosti in vodi k osiromašenju mestnih vsebin. V tem neprekinjenem sklenjenem krogu, kjer je glavni vzvod moči za uravnavanje in oblikovanje značaja mesta kapital, smo postavljeni pred vprašanje, ali je danes sploh še mogoče govoriti o specifičnem značaju posameznega mesta.

Projekt Urbanity 20 let kasneje se s fokusom pozornosti na prostor Srednje Evrope osredotoča na skupne vsebinske iztočnice razvoja izbranih mest. V zgodbi o urbanosti se srečajo Berlin, Bratislava, Praga, Budimpešta, Dunaj, Varšava in Ljubljana v trenutku, ko obeležujemo dvajseto obletnico padca komunizma. Izbor mest sta narekovala dva zgodovinska obraza, ki sta pripomogla k oblikovanju identitet izbranih mest: avstro-ogrsko in komunistično obdobje. Projekt si je zastavil nalogo raziskovanja in prepoznavanja urbanih identitet posamičnih mest, ki jih je na eni strani oblikovala skupna zgodovinska izkušnja, na drugi pa sočasno aktualno soočanje s sodobnimi trendi prostorskega razvoja. Osrednje vprašanje, ki si ga zastavljamo, je, ali je v tem procesu oblikovanja lastne identitete katero izmed teh mest preseglo toge okvirje centralističnega načrtovanja in doseglo raznovrstnost urbanega. Kakšne so posledice različnih urbanih politik, uravnavanja kulturnih vsebin in pospeševanja ali zaviranja raznovrstnosti, skuša projekt pokazati na podlagi raziskav stanj, kakršna se manifestirajo v danem prostoru. Izsledke predstavljamo skozi strokovne in javne debate ter v konkretnih študijskih predlogih rešitev in določenih usmeritev urejanja prostora z delavnicami na fakultetah. Pričujoča fotografska razstava pa pokaže zbir možnih fotografskih pogledov na zapostavljene, odrinjene in manj atraktivne, vendar hkrati značilne prostorske realnosti obravnavanih mest. Preplet raziskovanja na polju različnih praks (umetniških in znanstvenih) kaže, da se sedem srednjeevropskih mest srečuje s podobnimi razvojnimi tendencami, ki pa jih kljub vsemu ločujejo specifične karakteristike, posledice kulturnega, družbenega, političnega in geografskega okolja, v katerem se nahajajo. Če je v preteklosti značaj nekaterih obravnavanih mest določala kulturna paradigma Avstro-Ogrske monarhije, pa je preostali delež srednje-evropskih prestolnic določneje zaznamovalo komunistično obdobje, po njegovem padcu pa neoliberalni sistem uravnavanja prostora, ki ima značilne politične in razvojne strategije. V današnji fizični strukturi mest se kaže kot prevladujoči oblikovalec prostora skoraj izključno komercialni interes.

Serija fotografij enajstih avtorjev prikazuje situacije sedmih mest, ki so se oblikovale kot posledica neskladnega prostorskega razvoja. Enosmerno načrtovanje, izključevanje raznolikih družbenih skupin, pomanjkanje komunikacije med različnimi družbenimi, ekonomskimi, političnimi in kulturnimi akterji ter uporabniki v organizaciji mestnega prostora so ključni razlogi za značilne sodobne podobe urbanih nekrajev, ki jih prikazujejo razstavljena fotografska dela. Gre za vizualne izseke iz vsakodnevnega utripa mest, kjer se razkrivajo sistemske napake v razvoju izbranih lokacij. Neskončno osamljeni, pomensko izpraznjeni, neustrezno vsebinsko zasnovani in premalo upoštevani prostori so simptom izgubljanja kulturnih identitet evropskega prostora v pogojih globalnega tržnega sistema.

Ljubljana, dragocena po svoji zasnovi in prisotnosti zelenih površin in prepleta zelenega z grajenim okoljem, pozna dragocen fenomen prostorske samoorganizacije na področju raznovrstnih vrtičkov, lociranih na različnih območjih mesta. Zgodbe vrtičkarjev izpričujejo na eni strani zgodovinske sledi razvoja mesta in na drugi področje oblikovanja socialnih stikov, kažejo pa tudi na širši pomen in potrebo po snovanju zelenih sosesk. Če so te pred dvajsetimi leti, betonske in asfaltne, izzvale iskanje zelenih območij za komunikacijo in preživljanje prostega časa, so obenem sprožale različne situacije nezakonite rabe zemljišč in samoorganizacijskih možnosti uravnavanja prostora. Ljubljansko vrtičkarstvo je lahko danes znova aktualno izhodišče za iskanje oblikovanja novega značaja sosesk, ki jih ne zaznamuje zgolj vodilo tržnosti, temveč tudi vrednote solidarnosti, samooskrbe, ustvarjalnosti in ekološke zavesti. Je tovrsten model snovanja urbane površine, ki ga je zapovedala ljubezen do zelenja, zgolj utopija, ali more postati tudi realen navdih pri bodočem razvoju mesta?


Več:
>>KUD C 3

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
URBANITY 20 LET KASNEJE / RAZSTAVA
Galerija Vžigalica, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana. Razstavo sta pripravila KUD C3 in CCEA. Odprta bo do 15. oktobra 2009



na vrh