info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
7. 10. 2009

Odprto pismo mojemu županu

Uredništvo
Ta spletni portal ceni spremembe, ki jih je čutiti pri urejanju prostora v Ljubljani. Vendar s posebno pozornostjo spremlja tudi kritične refleksije in odzive nanje. Prepričani smo, da je „fit-back“ nepogrešljiv del vsakega projekta in da drugačni pogledi prispevajo k boljšim rešitvam v prihodnosti. S tem namenom objavljamo tudi odprto pismo profesorja Grege Košaka, člana neodvisnega Urbanističnega sveta pri Društvu arhitektov Ljubljana in nekdanjega predsednika DAL.

Ljubljana bo morala biti v konkurenci sosednjih mest prodorna in izkoristiti svoje možnosti, trdi profesor Košak, ki ga poznamo po njegovih rednih kritičnih refleksijah na mestno urbanistično politiko. Zadnji zapis je v obliki odprtega pisma nedavno naslovil na ljubljanskega župana in mestne urbaniste. V pismu profesor Košak opozarja na vse večji pomen participatornega načrtovanja v sodelovanju s civilnimi iniciativami. Govori o svojih različnih izkušnjah, ko se je konec 1970-ih kot načrtovalec prvič soočil s skupinami meščanov, ko je zagovarjal svoj projekt poslovne pozidave ob Dunajski cesti (današnja poslovna zgradba Mercator) po drugi strani pa nastopil kot nasprotnik hotela na Južnem trgu (notranji prostor med Kongresnim trgom in Knafljevim prehodom).

Profesor Košak meni, da so garažne hiše v mestnem jedru le pogojno ustrezna rešitev, če cenovna politika parkiranja ne bo delno subvencionirana s strani mesta in vklikor se mestni potniški promet ne bo posodobil v smeri intenzivnejše frekvence voženj. Opozarja na udobje, ki bi ga mesto moralo nuditi prebivalcem mestnega jedra, za katere so se razmere z ukinitvijo proge mestnega avtobusa zaradi popolne zapore Wolfove, Stritarjeve in Ciril Metodovega trga občutno poslabšale. Ob tem pohvali pozornost, ki jo mestna uprava namenja urejanju nabrežij Ljubljanice od Wolfove do Brega in Trnovskega pristana, vendar je kritičen do razdrobljenosti posegov, ki se kaže predvsem v raznolikem naboru ulične opreme, ki je na vsakem odseku drugačna, odvisna od projektanta.

Na koncu profesor Košak izraža tudi svoje razočaranje nad delovanjem Urbanističnega sveta pri Društvu arhitektov Ljubljana, katerega član je tudi sam. Navaja, da je bil eden od pobudnikov neodvisnega sveta pri DAL tudi sedanji podžupan Janez Koželj in da so skupaj postavili cilje, med katerimi je bil tudi večji vpogled in participacija širše in strokovne javnosti pri urejanju problemov mesta. V zvezi s tem profesor Košak opozarja, da je komunikacija med nekdanjimi somišljeniki v Urbosvetu prekinjena in da podžupan Koželj izgublja podporo večinskega dela neodvisne stroke.

Zgleda, da je šlo, kljub, tudi ob zadnji zamenjavi vodilnih garnitur, za utopična pričakovanja o drugačnih poteh odločanja o mestu, v kakršnem bi želeli živeti. Te se, kljub novim ambicioznim ljudem na čelu mesta, v praksi žal in očitno ne izpolnjujejo. Tako, izgleda, postaja vedno bolj resnično spoznanje kasnega Le Courbisiera, ikone moderne arhitekture in njenega urbanizma: “Življenje ima prav in ne arhitekt!“, zaključuje svoje pismo gospod Košak.


Več:
>>Odprto pismo mojemu županu... TrajekT | akcije 06.10.2009

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 7.10. 2009, 13:40

Participacija javnosti v postopkih in demokratični dialog uprave in uporabnikov sta zakonska in moralna nuja družbene ureditve z oznako Demokracija

Anonimnez
Brez naslova, 7.10. 2009, 23:21

Sorry kaj pa je to FIT-BACK ???

Anonimnez
Anonimnežu 13.40, 7.10. 2009, 23:28

Ma ne vem glej, za to obstajajo strokovne službe, zdaj ali so te res strokovne ali samo servilne, je drugo vprašanje, ne bi se pa strinjal, da se mora v urbanizem vtikati civilna iniciativa, ker potem ne pridemo nikamor, po svoje je to degradacija stroke in nezaupanje vanjo. Vedno se najde nekdo, ki bi raje videl, da se nič ne zgodi in potem lahko stagniramo v neskončnost. Javnost participira na volitvah in pri javnih razgrnitvah, da se za vsak projekt ustanovi civilna iniciativa in doseže, da se na koncu ne zgodi nič pa ne pelje nikamor. Velike prestolnice niso nastajale na tak način!

Anonimnez
Anonimnežu 13.40, 7.10. 2009, 23:28, 8.10. 2009, 09:54

Javne razgrnitve so čisto dovolj - samo izvajati jih je treba - v Ljubljani se pa zadnje čase realizira marsikaj, kar javnost vidi prvič, ko se izvaja ali je izvedeno.
Da se uprava izogne zapletom v obdobju visoke stopnje dodelanosti prostorskih aktov, je pa v demokratični Evropi uveljavljena praksa, da že pred javno razgrnitvijo vodi ustvarjalni dialog z javnostjo - pred tem pa seveda pripravi ustrezno obdelano strokovno gradivo (razne analize, ugotovitve stanja, itd.. ki služijo kot argumenti prepričevanja); Evropa je to celo uzakonila oziroma priporočila v direktivah in resolucijah na področju varstva okolja in trajnostnega urbanega razvoja


Anonimnez
Brez naslova, 8.10. 2009, 10:15

Civilna iniciativa nima kaj dosegati - niti na sodišču ne, če so stvari peljane postopkovno pravilno in zasnovane strokovno v skladu s predpisi - dejstvo pa je, da se pri nas mnogokrat posiljuje prizadeto javnost z rešitvami, ki so samo na prvi pogled zadoščajo zahtevam in vsebinam, predpisanim za prostorsko načrtovanje

Anonimnez
Brez naslova, 8.10. 2009, 10:19

Arhitekt ni noben bog, da bi na podlagi neke samozadostne ustvarjalnosti posiljeval vse okoli sebe z rešitvami, ki so kratkoročno ali dolgoročno (pogojno ali dokazano) škodljive za prizadeto okolico predvidene stvaritve

natančnež
urbanistična uprava občine, 8.10. 2009, 10:45

ja,ja, ZUreP

veljavni ostanek glej
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/dokumenti /ostanek_zurep1.pdf


Anonimnez
še o urbanistični upravi občine, 8.10. 2009, 13:45

Ali so mišljena določila glede občinskega urbanista (161. Člen ZUreP)?
V njih so postavljene obveznosti občinske službe ali najmanj ene osebe, ki mora zagotavljati strokovnost in zakonitost opravljanja nalog urejanja prostora. Posamezna oseba naj izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca po zakonu, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: občinski urbanist). Poleg zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti opravljanja nalog urejanja prostora občinski urbanist opravlja tudi naloge s področja urejanja prostora, kot so skrb za strokovnost in popolnost gradiv, ki jih obravnava občinski svet, svetovanje županu v zadevah urejanja prostora in koordiniranje strokovnih nalog, ki jih za občino opravljajo pravne in fizične osebe. Pri tem občinski urbanist ne sme v občini, kjer opravlja naloge občinskega urbanista, nastopati kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov in tudi ne izdelovati projektne dokumentacije, na podlagi katere bi se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradili objekti, lahko pa pri takšni gradnji nastopa kot odgovorni nadzornik, če izpolnjuje z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisane pogoje za odgovornega nadzornika.
Mogoče so v teh določilih vsebovani pogoji za demokratično in strokovno objektivno urejanja prostora? Če niso, bi jih bilo treba spremeniti!


Anonimnez
Anonimnežu 13.40,7.10. 2009, 23:28, 8.10. 2009, 15:32

"Javnost participira na volitvah in pri javnih razgrnitvah, da se za vsak projekt ustanovi civilna iniciativa in doseže, da se na koncu ne zgodi nič pa ne pelje nikamor. Velike prestolnice niso nastajale na tak način!"

Posebno tiste ne, ki so nastjale v času monarhij (Paris in "sončni kralj", cesarski Dunaj, ipd.) ali totalitarnih režimov (na primer Hitlerjevi in Mussolinijevi prostorski projekti, ali pa naši "revolucionarni" nacionalizacijski)


Anonimnez
Anonimnežu 15.32, 8.10. 2009, 23:14

Daj ne smeši se prosim, poglej kako se gradi London, Berlin ali Barcelona, danes ne za časa kraljevin in cesarstev.

Kritik
Participacija v Londonu, Barceloni, Berlinu, 9.10. 2009, 09:23

Dobri trije primeri. Participacija je v Londonu, Berlinu in Barceloni na vrhu prioritet pri načrtovanju novih posegov in obsežnejših prenov v mestu. V Trinitat Nova ali Poble Nou v Barceloni, kjer se je v zadnjh letih zgradilo največ nove zanimive arhitekture, so bile civilne iniciative pomemben sogovornik pri oblikovanju načrtov. V nemčiji vlada izvaja program Soziale Stadt, katerega del je tudi Quartiersmanagement v Berlinu, s strani mesta podprt sistem vzpodbud, izobraževanj in informiranja za civilne iniciative. London pa tako ali tako prednjači v participatornem načrtovanju. Britanci imajo t.i. ministrstvo za civilne iniciative (Communities and local government), ki pokriva delovanje skupnosti v povezavi s prostorskim razvojem. Tako nastajajo "velike" prestolnice!

Anonimnez
Brez naslova, 9.10. 2009, 10:07

Slovenija po vsem sodeč močno zaostaja za evropkimi razvitimi državami z demokratično tradicijo - očitno smo zašli v obdobje totalitarizma vladavine monarhičnega kapitalizma

Maja
drugačne poti odločanja, 9.10. 2009, 10:25

Vključevanje uporabnikov v pripravo prostorskih aktov, na različnih ravneh, se je v desetletjih tržne ekonomije po drugi svetovni vojni izkazalo za primeren način urejanja prostora kot javne dobrine ključne za eksistenco človeka. Tržne ekonomije nevajeni smo v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih favorizriali investitorje in to tako stroka kot politika.

Rezultati so vidni v prostoru in očitno so manj dobri kot bi želeli verjeti strokovnjaki. V stiski pred kritiko se zgražati nad civilnimi iniciativami in jamrati nad kapitalom in politiko je skrajno neresno in neproduktivno tudi,.

Civilne iniciative so predvsem odraz številnih primerov načrtovanja razvoja v prostoru, ki vpliva na vsakdanje življenje in na račun sprememb, novih graden in ureditev, degradira bližnjo in daljno okolico. Civilna družba pa je v resnici zaveznik stroke, ker lahko pomembno prispeva k temu, da ta vztraja v etični drži do okolja, prostora in uporabnikov. Prav te namreč primanjkuje v primerih prevelikih gostot nove gradnje, ki so skupaj s posledicami očitnimi v javnem prostoru, grajenem in naravnem, ključen razlog za upore številnih civilnih iniciativ.

Stroka prva se mora zato zazreti vase, prekiniti s samozadostno retoriko in prevzeti svoj del odgovornosti za nastale razmere. Ne kapital, ne politika in tudi ne zakoni, kaj šele civilne iniciative, ampak slabe rešitve in projekti so razlog za vznemirjenost civilne družbe. Stroka v upravi, na akademskih položajih in v praksi mora iskati izvor problemov tudi in najprej pri sebi, razčistiti glede svoje soodgovornosti za nastale razmere, glede odnosa med različnimi vlogami, v katerih deluje in tako poskrbeti za osnove spoštovanja in povezovanja navznoter.

V pogojih podcenjevanja, delitev med aktivne in neaktivne, med graditelje in pišoče, med uradnike in praktike, med profesorje in laike, najkrajši konec potegne prav stroka in z njo seveda arhitektura in prostorska kultura. Če medijev ne zanima mnenje arhitektov, to še ni cenzura. Cenzura je, če bi mediji ignorirali vse znake in poročila o tem, da so pogoji urbanističnega in prostorskega načrtovanja v Sloveniji osiromašeni do take mere, da redno prihaja do nepovratnih škod v prostoru, grajenem in naravnem, in da tako povzročena narodnogospodarska škoda iz leta v leto nezadržno raste nihče pa zato ne odgovarja.

Namesto s civilnimi iniciativami in posamezniki, se zato končno začnimo ukvarjati z razkrivanjem teh škod in opozarjanjem odgovornih v tej državi, da je stanje kritično in da tako ni kar samo od sebe, da k temu prispevajo tudi oni. Vprašajmo se kakšne javne zgradbe se gradijo, koliko sredstev občine namenjajo za preskrbo prebivalcev s prosto dostopnimi športnimi in zelenimi površinami, na kakšen način bivajo naši najbolj izpostavljeni politiki in kakšno stališče imajo naše stranke do razpršene gradnje.

Drugačne poti odločanja že a nikakor iz osebnih perspektiv!


Salvko Kadić
Anonimnez??, 9.10. 2009, 11:10

Anonimnez,

tudi sam vidim civilno družbo predvsem kot zaveznika stroke, in neke vrste branik razvoju mesta izljučno na podlagi pobude zasebnega kapitala, ki ponavadi kvaliteto življenja in trajnostni razvoj postavlja v drugi plan, v prvega pa dobiček. Zato vidim stroko in družbo precej bolj v kontekstu sodelovanja, kot pa nasprotovanja. Izključevanje javnosti iz urejanja prostora pa se mi ne zdi smiselno. Konec koncu govorimo o našem mestu, naši soseski, naši ulici in našem dvorišču, in včasih sami prav dobro vemo, kaj bi tam najraje imeli, kaj ne? In ker so naši pogledi pogosto različni, se mi bolj kot stališče, 'javnost se nima kaj vtikat' zdijo pomembni novi načini, na katere se bo javnost čim plodneje vtikala, ter sodelovala tako med sabo, kot tudi v urejanju prostora in oblikovanju politike prostora nasploh.


Anonimnez
Brez naslova, 9.10. 2009, 11:35

Kritik tole si pa tako po dolgem in počez ocenil, da se sliši kot politična floskula. Seveda imajo vsa ta mesta organizirano civilno pobudo, vendar ta deluje na celostni ravni, ne na ravni fasade objekta. Istočasno ko pišeš slavospeve tem trem mestom, naj navržem po en primer za vsako od njih, ko je civilna iniciativa zvisela na celi črti in prav je tako, ne zato ker ne podpiram interesov meščanov, ampak ker civilne iniciative največkrat temeljijo na sentimentalnih stališčih ne strokovni presoji, trije primer torej: Torre Agbar - Barcelona, London Gherkin in Potsdamer platz - Berlin, pri vseh treh primerih, si je civilna iniciative na vse kriplje prizadevala, da se ne bi zgodili, da o londonskih Docklands, ki so se izkazali za zadetek v polno sploh ne govorim, ampak velecenjeni "Kritik" ti imaš vedno zadnjo besedo, zato izvoli pametovati naprej...

Anonimnez
Brez naslova, 9.10. 2009, 11:47

Istočasno se mi pa zdi, ob vsem tem nakladanju pod tem člankom, če bi naša stroka ne bila tako labilna in sklientelizirana, ne bi potrebovala nobene civilne iniciative, ker bi avtomatično delala v dobro javnosti, zato nehajte filozofirati, kako bi se morala civilna iniciativa povezati s stroko in bla, bla, bla, ker pljuvate v lastno skledo bebci, raje pometite pred svojim pragom in naslednjič, ko vam kdo naroči postaviti kakšno svinjarijo raje dvakrat premislite preden mu jo naredite po dampinški ceni in v popolnem nasprotju z javnim interesom. Mogoče se pa začnimo vsi ukvarjati še z zdravniško prakso, odvetništvom, aviatiko, vsem skratka, saj je javno zdravstvo tudi v nešem interesu mar ne? Bruha se mi ob teh cmeravih komentarjih nekaterih pomehkužencev, ki bi svojo odgovornost raje prenesli na civilne iniciative, razčistite najprej pri sebi!

Slavko
Brez naslova, 9.10. 2009, 13:40

Mhm, se ti ne zdi, da si se s temle spustil globoko pod nivo kakršnekoli diskusije?

Anonimnez
Brez naslova, 9.10. 2009, 14:24

Natančno tako, pod nivo diskusije, na nivo DEJANJ!

Držanič
O parcipativnosti in civilnih iniciativah, 9.10. 2009, 15:38

je blazno lepo diskutirati, dokler si pri tem predstavljamo kakšno sobo, v kateri kakih 15 osebkov diskutira. In ko eden govori, ga vsi ostali zbrani poslušajo. NIhče nikomur ne skače v besedo, vse je samo argumentum ad hominem, ni zle misli zraven, ni nevoščljivosti, sama čista umetnost konverzacije.

Newsflash: v resničnem življenju tega ni.

V resničnem življenju so vedno samo soočenja interesov in ko so interesi močni, včasih lepe manire izginejo.
In če to aplicirate na Ljubljano - imamo čisto vse:
- imamo troublemakerja(e) v podobi arhitektov z osupljivo kratkim seznamom arhitekturnih realizacij
- imamo zainteresirane skupine ljudi, ki so "proti", ko pa se jih vpraša po identifikaciji, se pa nočejo predstaviti (štadion in fondovi bloki)
- imamo civilne iniciatve, kamor spadajo tudi asociacije besni občank in občanov, ki tulijo, da tržnice ne dajo, infrastrukturno jih pa pokriva Nova revija, ki (according to Mladina) pomaga zbirati podpise proti.
- imamo tudi armado ljudi v strokovnih službah, ki morajo iz kakofonije malo uporabnega izluščiti nekaj, kar za silo še kar izgleda,
- in imamo tudi arhitekturno stroko, ki je v tej komunikaciji zelo velikokrat pošastno nespretna. Pretiravanje z intelektualnim lišpom, pavšalistično kritiziranje kapitala javno (in silno klanjanje zadnjemu nouveau riche popoldne v svojem biroju)...s tema "čednostima" se ravno ne doseže, da te bo kdo poslušal in pri tem jemal resno.


rklun
komentarji brez podpisa, 11.10. 2009, 10:07

spostovani kolegi, komentiranje brez podpisa, oz. naslovitev imena ANONIMNEZ,... je za vsakega s SVOJIM, lastnim staliscem pod vsako kritiko. kolega prof. Kosak ima j... in v kolikor se spuscate v razprave, bodite toliko junaka in se podpisite.

Anonimnez
Brez naslova, 11.10. 2009, 17:31

Velja RKLUN Whoever you are.
lp Anonimnež


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Odprto pismo mojemu županu... G. Košak


Ciril Metodov trg


Makalonca


Trnovski pristan
na vrh