info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
7. 10. 2009

Vizije in okrogle mize

Andrej Hrausky
Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) je strokovno združenje na civilni bazi. Ni del državnega aparata, pa vendar združuje kompetentne ljudi arhitekturne in urbanistične stroke. Ravno zato je društvo neobremenjeno s političnimi kompromisi in si lahko privošči strokovno mnenje, ki temelji le na morali stroke.

DAL čedalje bolj opaža, da so odločitve oblasti vse bolj podvržene trenutnim političnim kompromisom in ne temeljijo ne na strokovnih, ne na moralnih stališčih. Vendar je prav narava arhitekture takšna, da jo ni mogoče obravnavati kratkoročno. Nasprotno – posegi v prostor so dolgoročni in zaznamujejo bivanje generacij, ki nam bodo sledile. Smo kdaj pomislili, da so nam našo glavno ulico – Slovensko cesto – začrtali že Rimljani pred 2000 leti? Arhitektura je v svojem izvoru nastal kot potreba človeka, da preseže svojo končnost. Ali ni namen piramid, teh najzgodnejših primerov arhitekturnega izraza, ravno preseganje časa? Danes ne gradimo več piramid, pa bi se vendarle morali zavedati, da nas bodo naši posegi v prostor preživeli. To stroki nalaga dodatno odgovornost.

Arhitektura ne pozna zanesljivih receptov, saj je vsak arhitekturni problem mogoče rešiti na več načinov. Poleg tega arhitekturni dosežki niso eksaktno merljivi. V takšnih okoliščinah nam ostane le odgovornost, da se vsakega problema lotimo NA NAJBOLJŠI NAČIN, KI GA ZMOREMO. To je naša moralna zadolžitev do naših zanamcev.

Žal opažamo, da se dnevna politika problemov ne loteva na ta način. Celo več, o pomembnih posegih v prostor domača stroka niti ni bila vprašana. DAL bi želel ponovno odpreti strokovni dialog in povabiti domačo stroko, da se mu pridruži. Za začetek odpiramo tri teme, za katere menimo, da domača stroka doslej ni bila zadosti upoštevana: Kolizej, Plečnikov štadion in NUK.

O Kolizeju je bilo že veliko povedanega, vendar so doslej imeli besedo tuji arhitekturni »zvezdniki«, potem umetnostni zgodovinarji, njegovo usodo so nazadnje zapečatili politiki. In kaj o tem menijo domači arhitekti?

Tudi o Plečnikovem stadionu je bilo veliko napisanega. Je zaščiten, ali ni? Kaj to pomeni in za kaj je primeren. Dobili smo rezultate mednarodnega vabljenega natečaja in pritožbe bližnjih stanovalcev. So rezultati dobri, in kako naprej?

Za novi NUK je bil natečaj pred skoraj 20 leti, še v neki drugi državi in družbenem sistemu. So knjižnice ostale enake? Kako dolgo lahko zdrži pred desetletji nagrajena rešitev? Če pripravljamo nov natečaj, bomo napake ponovili?

To je le nekaj iztočnic za razmislek o navedenih temah, ki se jih nameravamo lotiti na okroglih mizah. Ne pričakujemo, da bomo prišli do konkretnih in uporabnih rešitev. Želimo le uveljaviti kulturo strokovnega dialoga, ki ga pogrešamo. Najprej dialog, potem dejanje in ne obratno. Smo si zadali preveliko nalogo?


Več:
>>Društvo arhitektov Ljubljana

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

miha v
Brez naslova, 8.10. 2009, 14:55

Nikoli v zgodovini ni javnost toliko sodelovala pri urejanju prostora kot danes in nikoli v zgodovini ni bilo zgrajenih toliko grdih stavb kot danes. Ni problem v odsotnosti javnosti, ampak v naši nizki samopodobi. Namreč za nas slovenčke je tista podrtija od kolizeja čisto v redu; malo se jo prebarva pa bo; nismo vredni ikone.
ps: Mogoče pa privatni interes na dolgi rok naredi več pozitivnega kot pa dobri nameni takih in drugačnih dialogov.


Kritik
Problem, 8.10. 2009, 15:25

Miha ima morda prav, ko pravi, da javnost ni nikoli toliko sodelovala pri urejanju prostora kot danes. Ampak kakšno zvezo ima to z grdimi stavbami? Družba se tudi na zahodu vse bolj demokratizira in različne javnosti vse bolj transparentno sodelujejo v različnih procesih. To daje rezultatom legitimnost, ljudem odgovornsot. Ikona ni nekaj česar bi moral biti vreden, temveč nekaj kar te doleti, če ne misliš s svojo glavo. V bistvu ni vprašanje ali je zanemarjeni stari Kolizej v redu ali ne, problem Kolizeja je problem kulture nastopanja v prostoru in vse bolj problem kulture javnega dialoga.

Slavko Kadić
Javnost in urejanje prostora, 9.10. 2009, 10:36

Miha V, mi poveš prosim nekaj projektov zadnjega časa, v katerih je javnost realno sodelovala pri urejanju prostora, rezultat pa je bila grda stavba, kot jih imenuješ sam?

Če te prav razumem, predlagaš, da ostale deležnike v urejanju prostora kar se da omejimo, da bo privatni interes lahko edini pobudnik prostorskega razvoja. Nisem prepričan, da bo to preprečilo 'grde stavbe', še posebaj, če si predstavljam BTC, kot primetr urejanja prostora, katerega pobudnik je primarno izrazito privatni interes.


Anonimnez
Brez naslova, 9.10. 2009, 13:28

Miha tukaj nimaš prav. Mesto in stroka sta tu zato, da določita urbanistične smernice, investitor pa se mora po njih ravnati. Problem Kolizeja ni, da si ljudje ne želijo "ikone", ampak da ta bajta tja preprosto ne sodim ker popolnoma ignorira vsa merila in niti ni zasnovana kot stolpnica ampak velika gmota, se pravi tudi če odšteješ arhitekturo, ki je v tem primeru zanič in rečeš, da je to stvar okusa, je bajta popolnoma izven urbanističnega konteksta, daj si to že enkrat dopovedati. Ljudje ne nasprotujejo novi stavbi 'per se', ampak tej konkretni stavbi, v konkretni podobi in v konkretnem merilu.

študent
hja, 10.10. 2009, 13:30

dokler bo naša politika tako podtalna in gnila, ne bo drugače. Na žalost je urbanistično stanje tako, da urbanizma ni. In če urbanizma ni, potem se lahko najde investitor pa zgradi 300m visok pisarniško trgovinski konglomerat v obliki pasjih genitalij, pa mu nihče ne more nič, če je dobil žegen od prej opisanih Tagnilih.

Ker pa smo v časih demokratiziranega kapitalizma, pa se lahko združujejo razne civilne iniciative, katerim se parkrat na leto vrže pesek v oči. S čimer pa se popolnoma strinjam, saj jih vodijo navadno razni arhitekti in podobno, ki drugače ne morejo, ali pa se jim več ne pusti lajat.

Kar se pa tiče raznih kompetentih arhitektov sem pa mnenja, da dokler bodo imeli mnenje samo kadar je to neuradno, ko pa bo govora zares pa bo mnenje čudežno izginilo za zaveso molka, jasno saj se vendar bojijo za svoj kruh.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Društvo arhitektov Ljubljane je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pripravilo v okviru projekta "Vizije so 5 - Urbani problemi Ljubljane" v Galeriji Kresija tri okrogle mize: 8., 12. in 15. oktobra 2009

KOLIZEJ
Četrtek, 8. oktobra 2009 ob 18. uri
Vodi: Matija Bevk

PLEČNIKOV STADION
Ponedeljek, 12. oktobra 2009 ob 18. uri
Vodi: Maruša Zorec

NUK
Četrtek, 15. oktobra 2009 ob 18. uri
Vodi: Andrej Hrausky





na vrh