info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 12. 2003

Inovativni turizem in kulturna dediščina

Uredništvo
| Sreda, 10 decembra 2003 | V eni od manjših dvoran Cankarjevega doma je potekala neobičajna tiskovna konferenca. Na njej so Širši slovenski javnosti predstavili načrte za ureditev okolice Bakovske gramoznice pri Murski soboti. SGP Pomgrad je v osrednjem slovenskem kulturnem hramu predstavil projekt ureditve Soboškega jezera.

Bakovska gramoznica, ki so jo za potrebe tega projekta preimenovali v Soboško jezero, se bo z izgradnjo avtoceste v Prekmurju znatno povečala. Ker gramoznica leži neposredno ob novi avtocesti, je bil prostor ob njej določen za izgradnjo spremljajočega avtocestnega oskrbovalnega programa. Območje gramoznice med drugim predstavlja tudi zanimiv a do zdaj neurejen prostor za preživljanje prostega časa , ki ga domačini že dolgo časa na različne načine uporabljajo. Občina je zato v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor pred leti izvedla javni natečaj za pridobitev najustreznejše rešitve za ureditev gramoznice in umestitev počivališča ter rekreacijskih programov ob avtocesti. Tako si je zagotovila strokovne podlage za izdelavo ureditvenega načrta. Natečajna naloga je udeležence zavezovala k iskanju rešitev, ki bi povezale potrebe lokalne skupnosti in regionalne potrebe po zmogljivostih za preživljanje prostega časa s programom in možnostmi, ki jih odpira izgradnja avtoceste. Avtorji prvo nagrajene rešitve, arhitekti A. Dekleva, M. Kučina, D. Lah (Enota) in M. Tomac (Enota), so bili povabljeni k izdelavi ureditvenega načrta.

V Cankarjevem domu je zdaj svojo rešitev predlagala nova delovna skupina, ki jo je ob sebi zbral investitor, ki se je predstavil tudi kot soavtor rešitve, gospod Stanko Polanič. Arheolog dr. Mitja Guštin, arhitekt Andrej Kalamar in gospod Polanič so v programsko ureditev strnili arheološki muzej, adrenalinski park, "plažo" in vodne programe. Arhitekt Andrej Kalamar je obrazložil, kako se arhitektura načrtovanega muzeja zliva z zemljo in odkriva pogled na arheološke najdbe v plasti najdišč. Avtorjem se zdi, da to predstavlja novost doma in v svetu. (?)Podvodni akvarij bo obiskovalcem omogočil izkušnjo potopiti se v podvodni svet gramoznice in ostati suh. V gramoznici naj bi si ogledovali podvodne rastline in živali. Obale tega dela jezera bodo namenjene sončenju svobodni igri in adrenalinskim preizkušnjam na suhem in ob vodi. Z urejanjem drugega dela obale se ta rešitev ne ukvarja. Tam stojijo, se gradijo, ali se še bodo gradili, poslovni objekt Pomgrada, tehnični objekti gramoznice, trgovski center z bencinskim servisom in podobni programi.

Investitor bo gotovo poskrbel, da nasprotujoče si dejavnosti na enem in drugem delu obale ena drugi ne bodo v napoto. Kako pa se bodo ujeli programi v okviru predstavljenega predloga ureditve, bo pokazal čas. Dobro bi bilo, če bi o rešitvah pred izvedbo še veliko razpravljali. Načrtovani trgovski, nakupovalni in muzejski programi namreč niso tako enoznačno kompatibilni, niti vezani na isto ciljno publiko, da bi jih tako zlahka postavili drugega drugemu ob bok. Medsebojno izključevanje in motenje uporabnikov lahko resno ogrozi mentalno sliko bodočega centra in s tem načne idejo v njenih temeljih.

Investitor je napovedal, da bo projekt ureditve Soboškega jezera izpeljal v partnerstvu z Ministrstvom za kulturo, Družbo za avtoceste republike Slovenije in skupnostjo prekmurskih občin. Pri tem računa predvsem na evropska sredstva. Verjetno sta prav dogovarjanje za partnerstvo z Ministrstvom za kulturo in iskanje mednarodnih sredstev pripeljala predstavitev projekta v Cankarjev dom. Žal na predstavitvi nihče od imenovanih partnerjev (Ministrstvo za kulturo, DARS, Skupnost prekmurskih občin) ni posredoval svojega pogleda na projekt. Povezovanje razvojnih interesov v prostoru je sicer vredno vse pohvale. Na take pobude v Sloveniji težko čakamo. Pričakujemo tudi, da bodo vpete v Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, regije in posameznih občin. Predvsem pa pričakujemo, da bodo državne ustanove pri podobnih projektih prevzele bolj aktivno partnersko vlogo, kar se tiče javnega interesa.

Ključna razprava o predlogu za uresničitev tega partnerskega projekta se bo morala odviti doma, v Soboti in Prekmurju. Če je novi predlog zares usklajen z veljavnim ureditvenim načrtom, kot pravijo njegovi protagonisti, seveda ni pravne podlage za javno razgrnitev in obravnavo novega predloga ureditve. Ker pa gre za resen projekt, ki se lahko pohvali z dobro organizacijsko strukturo in odgovornimi interesnimi povezavami, bi ga bilo v bitki za evropska sredstva gotovo dobro predstaviti tudi z neformalnim načinom vključevanja uporabnikov in širše javnosti v oblikovanje najustreznejšega predloga ureditve. Končno je Bakovska gramoznica ribiče, kopalce in ljubitelje narave še letos poleti gostila ne da bi koga vprašali od kod je in koliko je plačal za obisk jezera.


Več:
>>Ureditveni načrt Bakovska gramoznica / SGP Pomgrad
>>Najpomembnejša arheološka odkritja / Mladina, 7. 8. 2000

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

blaz
Brez naslova, 11.12. 2003, 11:14

To je pa res lepo. Sedaj bodo lahko mlade družine z otroki brez zapravljanja denarja za varuške pripeljale otroke v adrenalinski park, jih pustili tam v varstvu in si tako kupili čas za odrasli ogled muzeja. Ali pa obratno: otroke v muzej, sami pa v adrenalinski park. Pravi mali slovenski Tenerifi. Prelepi koralni grebeni, ki jih je ustvarila bagrova roka. Pa še en mega Tuš povrhu. Vsega po malem za celo družino. Gospodje, tenkočutno prilagajanje izkopaninam je Sloveniji že v 70-ih in 80-ih prakticiral prof. Edvard Ravnikar, ki si gotovo ni mislil, da je izumil kaj grozno posebnega. Imel pa je občutek za prostor, ki ga v današnjem času marsikdo od arhitektov in planerjev, da ne govorim o krajinskih arhitektih, nima. Pa govorimo o funkcionalizmu. Gospod investitor iz zgornje zgodbe pa že tako ali tako gradi otoke tudi sredi Ljubljane. Eden od njih se blešči zraven hotela Lev.

vasilij
blazu in vsem ostalim, 11.12. 2003, 15:49

komentar gospoda Blaza, predvidevam, da tistega Blaza, ki ima v sebi še eno osebo, Budjo, je nadvse nezanimiv in poplnoma pričakovan. sicer je čisto vseeno ali je to ta ali oni Blaz, jazzer ali džezer, z ali brez Budje. Taksnih Blazev kot je zgoraj podpisani, ki venomer nekaj kritizirajo, je v naši ubogi domovini dovolj, zvrhan koš. Naj mi gospod Blaž Budja prosim oprosti, da sem si ob tej priložnosti drznil izposoditi njegovo ime in priimek, ter ga mogoče po krivem obsodil na avtorstvo zgornjih besed. Zgornji komentar je precej prikladen, da povem kar nameravam že nekaj časa.
Najbrž nisem edini, ki je z navdušenjem pozdravil ustanovitev tako zvanega zavoda za prostorsko kulturo Ljubljane - Trajekta. Zdi se mi dobro, da se je poleg arhitekturne besede v časopisu Večer, prenovljene vedno mrtve strani DAL-a, ...pojavila še ena alternativa. Slovenija, po mojem mnenju, hudo potrebuje prostor kjer se debatira o problematiki prostora v katerem živimo, še več, se predstavi stvari iz sveta okrog nas, predstavi laični javnosti kaj počnemo, oz. kaj počnejo drugje in jih tako informiramo. To poslanstvo opravljata več ali manj dobro reviji Hiše in Oris. Janin Ambient in Večerne arhitekturne besede so pač informativne narave, v slednjem je kakršna koli resnejša debata o vsebinah člankov skorajda nemogoča. Predvsem zaradi različnih osebkov, ki strani izrabljajo čiščenju oz. prepucavanju svojih frustracij. Ne mislim obsojati naše štajerce, avtorji raznih neumnih in provokativnih črtic so lahko vedno ljubljančani, primorci, kdo iz šenčurja ali garmishpartenkirchna, čisto vseeno je kdo to je, kot je vseeno v našem primeru kateri blaž je to in ali sem garmishpartenkirchen napisal prav ali narobe. Trajekt že v naslovu obljublja določeno kvaliteto, prednost pred omenjenimi e-publikacijami, saj ima v besedi kulturo in je precej ozko in ekzaktnejše usmerjena publikacija odnosno e-magazin, zatorej je pričakovati, da bo vse skupaj tudi na primernem nivoju. Nič nimam proti člankom avtorjev magazina. Pozdravljam delo in njihov trud v Trajektu in jim želim veliko uspehov. Naj ne obupajo, kljub temu, da bolj ali manj bijejo zgolj eno plat zvona, kajti druga je tako ali tako prelena, ali pa se ji zdi pod častjo ukvarjati in pisati v takšne publikacije. Še več, znanje, ki ga posedujejo rajši obdržijo zase, da jim ga bog ne daj ne bi kdo ukradel. Situacija je naravnost bizarna. Še malo in profesorji ne bodo več predavali, po pripovedovanjih študentov, so nekateri že zdavnaj prenehali in ponavljajo predavanja iz naše rajnke. Je kdo pomislil, da je za takšno situacijo v slovenskem arhitekturnem prostoru kriv tudi "pretok" informacij. Tisti, ki je, nedvomno svoje znanje posreduje naprej, ga ne skriva kot sraka srebrnega čokoladnega ovitka. Seveda bode in boli, ko berem članek o "inovativnem" turizmu in kulturni dediščini in tako imenovano samohvalo o inovativnosti o predstavljanju odkritij. Seveda boli, ko zraste nova poslovka sredi ljubljane brez hortikulturne ureditve okolice, z gredico pločevinastih smeti. Boli, ko se kinematografi, trgovine in buffeti v centru zapirajo in vsi hitijo v mesto tisočih priložnosti, ko imamo organiziran simpozij o stanovanjski gradnji in ne psregovorimo besede o bodočih stanovalcih (razen če ni v igri denar). Veste kaj, boli tudi, ko greš na razstavo Piranessi in ti tam zaposlena vsa razočarana reče:"...jaz sem čisto razočarana, tako sofisticirana in lepa arhitektura je predstavljena, mi pa izberemo tisti skret...". Ji je kdo povedal zakaj je bil "tisti skret" boljši od steklene poslovke ali moderne ambasade. Ni in ji tudi ne bo, ker se nam ne da ukvarjati s poučevanjem in informiranjem laikov, ker se nam zdi to manjvredno, ker se rajši smejimo nepoučenim nerodnežem. Veste kaj, tujci se pa nam smejijo.
Vem, da je neumno pričakovati, da bo zaradi takšnega pisanja kaj bolje, vsaj do takrat, ko bo stroka sama ugotovila, na čelu z Blažem, da samo cinizem in negativna kritika ne bosta nikoli obrnila situacije na bolje. Do takrat pa bo še veliko blažev gradilo merkurjeve gardalande v prekmurju in prodajalo stare elanke kot višek tehnologije.

Nočem biti in se tudi trudim ne-biti še en blaž vendar mi ne uspeva, upam, da je tokrat govoril vsaj en blaž in da je bil budja tiho.

s spoštovanjem
Vasilij


Blaž Budja
Brez naslova, 12.12. 2003, 09:25

Pozdravljeni. Dovolite mi, da uokvirim tisti del Vasilijevega pisanja, ki se tiče mojega imena. Za tiste, ki ne vedo, Blaž in Budja je naslov govora, ki ga je napisal profesor V.R. za otvoritev moje fotografske razstave novembra letos v Piranu. Očitana dvojnost se tiče izključno mojega fotografskega ustvarjanja. Ostalega ne komentiram.

BRINA
ŠKODA, 15.12. 2003, 12:43

zDI SE MI ŠKODA, DA NE BO IZGRAJEN PRVONAGRAJENI PROJEKT. TO JE BILA PRILIKA, DA DOBIMO DOBRO ARHITEKTURO. šKODA, DA TISTI, KI IMAJO DENAR, NE VEDO CENITI STROKOVNOSTI IN UMETNOSTI.
UPAM, DA BODO PRIŠLI BOLJSI CASI ZA SOBOTO!


moje ime pa vam ne povem....
voda, pivo, vino, snops...., 16.12. 2003, 09:12

Kaj pa bodo gledali ljudje pod vodo? Ribe in rastlinice? V vodi, ki ima verjetno kar nekaj metrov v globino, vidljivost v njej pa je verjetno kvečjemu kak meter, dva. To ni avstralski koralni greben, tu se je kopal soder in ni kaj dosti zivljenja v tej luknji, katerega bi lahko s sprehodom skozi vodo zapazili. no ja, mogoče pa bodo naselili kakšne nove ribice, zlate po možnosti, ki se bodo lepile na šipe podvodnega akvarija???

V nasprotju s prvo nagrajeno natečajno rešitvijo se v novem projektu narava niti ne omenja. Nič o ponovni naselitvi živalskih in rastlinskih vrst, ki bi lahko tu uspevale. Vse je samo za ljudi in njihovo zapravjanje prostega časa.

Je kdo sploh omeni trenutno stanje vode v kamesnici? na vseh moznih koncih okoli jezera/gramoznice so table s napisom: OPOZOROLO! KOPANJE PREPOVEDANO ZARADI ZRDAVSTVENO NEPRIMERNE VODE. mestna obcina Murska Sobota. Kako bodo projektantje in investitorji naredilo to vodo zopet Oporecno, da bo primerna tudi za poletno namakanje majhnih otroskih nozic madtem ko se bodo starsi hladili s hladnim pivom v modernem muzeju-bifeju?
...

so projektantje in g.investitor omenili kakega od teh problemov? dali kak dober odgovor kako se bodo lotili problemov? ce se niso, se morajo prvo lotiti resevanja le teh in se sele nato podati na iskanje denarja po svetu. drugace se dobi vtis, da jim je le do hitrega zasluska. brez ozira na naravo.


kata
Brez naslova, 16.12. 2003, 15:22

ne vem zakaj sploh imamo natecaje in zakaj se sploh trudimo zbirati najboljse resitve.......saj je itak vse skupaj ena farsa.
zivela mafija!
najboljse bi bilo da vse skupaj lepo zabetoniramo in naredimo eno ogromno parkirisce, saj ih je ocitno dan-danes itak premalo


mika
Brez naslova, 17.12. 2003, 14:08

Kaj medtem dela zbornica arhitektov? Sem mislila, da je naloga take institucije, da zasciti avtorsko delo arhitektov, ter strokovno delo komisij. Predlagam, da ustanovimo svojo zbornico, ki bo scitila interese stroke.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Obstoječa Bakovska kamenšnica.






Predlog arhitekta Andreja Kalamarja


Prvonagrajeni natečajni projekt,
avtorji: A. Dekleva, M. Kučina, D. Lah (Enota) in M. Tomac (Enota).



Drugonagrajeni natečajni projekt, avtor D. Matjašec z M. Simoneti, A. Mlakar, K. Jankovič, G. Blejec
na vrh